Dejstva o hepatitisu B: Bolezni sveta

Opis

Hepatitis B je virusna okužba jeter, za katero so značilni izguba apetita, slabost telesa, utrujenost, šibkost, zvišana telesna temperatura, bolečine v sklepih, temno obarvan urin in blato, bolečine v trebuhu ter slabost in bruhanje. Zunanje manifestacije bolezni vključujejo rumenenje kože in belje oči, znane tudi kot zlatenica. V 6 mesecih po okužbi se pogosto pojavi vnetje jeter, ki ga spremlja brazgotinjenje in znatne poškodbe drugih vitalnih organov. Ciroza se pogosteje razvije pri bolnikih, ki so starejši od 40 let, medtem ko so drugi povečali tveganje za jetrni rak, HIV in hepatitis C. \ t

Prenos

V regijah, kjer je hepatitis B endemičen, se virus najpogosteje širi prek perinatalnega prenosa, to je, ko mati rodi otroka, v tem primeru pride do kronične okužbe. Horizontalno prenašanje ali, da je izpostavljena okuženi krvi, se lahko zgodi tudi pri otrocih, starih pet let in mlajših. Druga sredstva za prenos so preko stika z telesnimi tekočinami okuženih ljudi, kot so uporaba kontaminiranih igel in brizg ter nezaščitena spolna aktivnost z več partnerji. Virus je precej prožen, saj lahko preživi zunaj človeškega telesa do enega tedna, ko lahko še vedno okuži ljudi, če se prenaša v krvni obtok necepljene osebe. Običajna inkubacijska doba je 75 dni, lahko pa se giblje med 30 in 180 dnevi.

Lethality

Akutni hepatitis B nima nobenega zdravljenja, zato je skrb namenjena predvsem za zagotovitev udobja za bolnika, medtem ko se kronični hepatitis B lahko zdravi z drugimi peroralnimi protivirusnimi zdravili. Trenutno je 780.000 bolnikov podvrženih zapletom, ki jih povzroča kronični hepatitis B, kot so rak jeter, HIV in jetrna ciroza. V ZDA je najmanj 1, 4 milijona ljudi nosilcev hepatitisa B, kar pomeni, da lahko in pogosto tudi okužijo druge s spolnim stikom, delitvijo igel in brizg ali drugimi sredstvi.

Razširjenost

Največje število primerov hepatitisa B so poročali v vzhodni Aziji in podsaharski Afriki, kjer je vsaj 5% prebivalstva nekaterih držav diagnosticiranih kot kronična okužba. Podobne številke so poročali tudi v regiji Amazon, pa tudi v številnih državah v srednji in južni Evropi. Indijska podcelina in Bližnji vzhod sta prav tako poročala, da je 2 do 5% odraslih populacij njihovih držav okuženih kronično. Medtem pa je v severnem in vzhodnem delu ZDA okuženih največ 1%.

Zdravljenje

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odobrava uporabo peroralnih zdravil, kot so entekavir in tenofovir, med bolniki, pri katerih je bila ugotovljena okužba s kroničnim hepatitisom B. Ti dve skupini priznavata, da sta najučinkovitejši pri zatiranju virusa, in do sedaj so poročali le o zelo malo primerov odpornosti na zdravila. Najpomembneje je, da so med najlažjimi za dajanje, pri čemer je ena peroralna tabletka na dan pogosto potrebna za obvladovanje virusa. Neželeni učinki so prav tako zelo majhni in daleč med njimi, kar je pogosto problem pri večini zdravil, ki se trenutno uporabljajo za hude bolezni.