Države članice EU z najvišjimi stopnjami negotovega dela

Neskončna delovna sila se nanaša na zaposlitev, ki je nestandardna in za katero je značilno slabo plačilo, negotovost delovnih mest in zato redko podpira gospodinjstvo. Zaposleni nima nadzora nad dogodki, ki so se zgodili med delom, saj ni definicije sodne prakse o naravi pogodbe. V večini držav članic EU ni zakonskih smernic, zato oškodovani delavec težko vloži pritožbo. Nesporna delovna sila se imenuje tudi nepravilna zaposlitev, tipično delo ali nezaščiteno delo.

Stopnja negotovega dela v državah EU

Najboljših šest držav z najvišjimi nezanesljivimi delovnimi mesti

Država z najvišjimi negotovimi delovnimi mesti v EU je Hrvaška. Statistični podatki kažejo, da je 8, 4% celotne delovne sile nezakonito zaposleno. Večina delovnih mest je na voljo za tri mesece. Francija in Španija sta druga in tretja s 4, 8% oziroma 4, 7%. Številke v Franciji prispevajo podjetniki in ljudje, zaposleni na pogodbo za določen čas. Španija ponuja vajeništvo z drugimi organizacijami, ki si želijo zaposlitve za krajši delovni čas. Nestrukturirano zaposlovanje v Španiji se je začelo 1880. leta.

Poljska in Slovenija z 4, 5-odstotno delovno silo pozorno sledita. Za obe državi je značilna razpoložljivost kratkih pogodb za določen čas, ki jih delodajalci dajejo prednost. Obstoj pogodb civilnega prava na Poljskem, ki so posli, ki jih ne ureja delovno pravo, pospešuje negotovo delovno silo. Na šestem mestu je Finska s 4, 4-odstotno negotovo delovno silo.

Države z manj kot 4%

Švedska, Belgija, Italija in Portugalska so države članice EU s stopnjo negotovih zaposlitev med 3 in 4%. Švedska je vodilna v skupini s 3, 7%, sledi ji Belgija s 3, 5%. Na devetem mestu je Italija z 3, 2%. Portugalska ima v negotovi zaposlitvi 3, 2% delovne sile. Delavci so v glavnem na kratkoročno vnaprej določenih pogodbah ali so pripravniki, ki pridobivajo veščine in plačujejo majhno količino denarja.

Države Evropske unije (EU-28) imajo povprečno 2, 3% negotove delovne sile, enako kot država Slovaška. Madžarska je zabeležila stopnjo 2, 2%, medtem ko sta Danska in Grčija zabeležili stopnjo 1, 9 oziroma 1, 6%. Stopnja je nekoliko višja od Luksemburga in Latvije, ki imata po 1, 5%. Estonija, Malta, Nizozemska in Avstrija sledijo v tem vrstnem redu, z Avstrijo pa le 1%.

Države članice EU z najnižjimi stopnjami negotovega dela

Nekatere države imajo zanemarljiv odstotek zaposlenih v negotovem delu. Delež takih zaposlenih v primerjavi s stalnim in upokojitvenim delavcem je nižji od enega odstotka. Države so Litva, Bolgarija, Cyrus, Irska in Nemčija. Spodnje tri države na 27., 28. in 29. mestu so Češka, Združeno kraljestvo in Romunija. Ti trije imajo odstotek pod 0, 4%.

Oblike negotovega dela

Negotova delovna sila je v obliki zaposlitev s krajšim delovnim časom, začasnega dela, na dežurstvu in na domu. Večina delovnih mest je na voljo v pogodbah, ki ne presegajo treh mesecev. Delovna mesta so večinoma v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, kmetijstvu in storitvenem sektorju. Rast spodbujajo globalizacija, informacijska tehnologija in zniževanje stroškov na strani delodajalca. Ugodnosti, kot so zdravstveno zavarovanje, pokojninske sheme in drugi dodatki, niso izkoriščene. Podjetniki, katerih promet je nižji od minimalne plače, so tudi oblika negotove delovne sile.

Države članice EU z najvišjimi stopnjami negotovega dela

Razvrstitev	Država	Odstotek delavcev v negotovih delovnih mestih
1	Hrvaška	8.4
2	Francija	4.8
3	Španija	4.7
4	Poljska	4.5
5	Slovenija	4.5
6	Finska	4.4
7	Švedska	3.7
8	Belgija	3.5
9	Italija	3.2
10	Portgual	3.2
11	EU-28	2.3
12	Slovaška	2.3
13	Madžarska	2.2
14	Danska	1.9
15	Grčija	1.6
16	Luksemburg	1.5
17	Latvija	1.5
18	Estonija	1.2
19	Malta	1.2
20	Nizozemska	1.1
21	Avstrija	1.0
22	Litva	0, 9
23	Bolgarija	0, 7
24	Cyrus	0, 7
25	Irska	0, 7
26	Nemčija	0, 5
27	Češka	0, 4
28	Združeno kraljestvo	0, 4
29	Romuniji	0, 2