Glavne religije, ki so se odvijale v Paragvaju

Paragvaj, ki se nahaja v osrčju Južne Amerike, je država brez izhoda na morje s površino 406.752 kvadratnih kilometrov in s prebivalstvom 6.897.384 posameznikov. Krščanstvo je prevladujoča vera v državi. Po podatkih CIA World Factbook so 89, 6% in 6, 2% prebivalcev Paragvaja rimskokatoliški in evangeličanski protestanti. Poleg tega se 1, 1% prebivalstva poistoveti z drugimi verskimi sektami, avtohtone religije pa se izvajajo z 0, 6%. Druge verske vere, kot so islam, budizem, judovstvo, pa tudi neverniki, predstavljajo preostalo prebivalstvo Paragvaja.

Katoličanstvo v Paragvaju

Rimokatoličanstvo je najbolj priljubljena religija v Paragvaju in je oblikovalo sedanjo kulturo naroda. Najprej so jih v 16. stoletju predstavili evropski raziskovalci in misijonarji. Danes v Paragvaju živi približno 5, 7 milijona katolikov. Prva škofija v državi je bila ustanovljena leta 1547 in je začela v velikem številu spremeniti domorodne Indijance v katoličanstvo. Danes je večina nacionalnih vladnih uradnikov katoliška, veliki katoliški festivali pa so prazniki.

Protestantizem v Paragvaju

Protestantizem je druga največja krščanska vera v Paragvaju. Različne protestantske skupine, ki so prisotne v državi, vključujejo luterane, menonite in evangeličane.

Manjšinske religije v Paragvaju

V Paragvaju živi majhno število muslimanov, predvsem v oddelku države Alto Parana. Večina muslimanov izvira iz Sirije in Libanona, čeprav nekateri izvirajo iz južne Azije. V državi je tudi okoli 2.000 praktikov budistov, medtem ko so se nekateri bivši budisti spreobrnili v krščanstvo. Večina buddhistov iz Paragvaja ima poreklo na Japonskem in je bila del japonskega kmetijskega naselja, zgrajenega v Paragvaju. Judje v Paragvaju so večinoma prispeli med prvo svetovno vojno ali po njej iz Grčije, Turčije in Palestine. Danes v Paragvaju živi približno 1.000 Judov, predvsem v Asunciónu. V Paragvaju je tudi majhno Bahá'í prebivalstvo.

Verska svoboda in strpnost v Paragvaju

Paragvaj nima uradne državne vere. Ustava zagotavlja svobodo veroizpovedi, ki državljanom omogoča svobodno izbiro in izvajanje vere po svoji izbiri. Verske organizacije, ki delujejo v državi, zagotavljajo neodvisnost države.