Kaj je teorija konfliktov?

Teorija konfliktov navaja, da je družba v nenehnem konfliktu glede konkurence za redke vire. Navaja tudi, da je skladnost podprta s prevlado in močjo namesto s konsenzom.

Razlaga Marxove teorije konfliktov

Karl Marx je sprva sprejel teorijo konfliktov, da bi pojasnil, zakaj je bila družba usmerjena v denar. Karl Marx je dejal, da so številni konflikti v družbi posledica pomanjkanja virov. Namen tega je bil tudi pojasniti, zakaj so se bogati poskušali držati tega, kar so imeli, čeprav je to pomenilo zatiranje revnih. Marx je preučil konflikt med bogatimi in revnimi razredi nad nadzorom virov. Imenoval je bogate ali buržoazijo, ki je imela večino moči, čeprav je bila majhna. To so bili kapitalisti, lastniki zemljišč in industrijalci, ki so nadzorovali pomembne vire v družbi. Po drugi strani pa so revni ali proletariat sestavljali večino prebivalstva v družbi, vendar so bili zatirani. Ti posamezniki so vložili veliko truda v ustvarjanje virov, vendar so v zameno prejeli malo ali nič.

Marx se je zavedal, da je buržoazija napačno razmišljala in da je njihovo bogastvo zasebno. Buržoazija je mislila, da so bogati, ker so delavni in izobraženi, revni pa so zaradi svoje lenobe in nepismenosti prikrajšani. To je zavrnil, ko je poskušal uvesti razredno zavest v proletariat. Želel je, da se delavski razred dvigne in prevrne kapitalistični sistem.

Marx je verjel, da bo rast delavskega razreda pomagala preprečiti prihodnje konflikte zaradi neenakomerne porazdelitve virov. Za rešitev tega je predlagal uvedbo socializma. V tem sistemu bi vsakdo dobil enak delež sredstev, ki bi v teoriji vodil k miru in stabilnosti.

Primeri teorije konfliktov

  • Finančna kriza 2008: Po finančni krizi leta 2008 je prišlo do številnih protestov, ki so pokazali občutek jeze med Američani. Državljani so izgubili svoje prihranke in naložbe, vendar pa je pomoč vlade koristila samo elitnim bankam in posameznikom.
  • Razlika v plačah med spoloma: Razlika v plačilu med moškimi in ženskami se lahko uporabi tudi kot primer teorije konfliktov. Ženske delavke so pogosto spregledane in promocije so bolj verjetno namenjene moškim.
  • Rasna diskriminacija: rasno obveščeni predsodki, s katerimi se soočajo marginalizirane skupine ljudi, je primer teorije konfliktov zaradi neenakosti v kakovosti življenja in dostopa do možnosti, ki jih povzroča.
  • Vojna: Primer teorije konfliktov, ki se uporablja za vojno, je lahko konflikt v Južnem Sudanu, ki izhaja iz porazdelitve sredstev. Prihodki od nafte se v eliti izpodbijajo. Ta boj je doslej omogočil, da je mir zelo nedosegljiv. Južni Sudan se je iz istih razlogov ločil tudi od Sudana. Sever je diskriminiral Jug pri dodeljevanju sredstev in je privedel do državljanske vojne, ki je trajala 22 let.

Kritike teorije konfliktov

Marxovo teorijo konfliktov so kritizirali kot pretirano poenostavitev zelo zapletenih konceptov. Medtem ko se je teorija konfliktov hvalila, ker je bila sposobna učinkovito navesti, zakaj koncepti v družbi ne delujejo, so ga kritizirali, ker niso mogli pojasniti, zakaj koncepti ne delujejo. Nasprotje teorije konfliktov je strukturni funkcionalizem, ki trdi, da družba deluje skupaj v smeri skupnega cilja. Kljub temu pa je teorija konfliktov močno vplivala na teorije, ki so mu sledile, kot so globalizacija, feministične teorije in postmoderni diskurz.