Kaj in kje je Rio de la Plata?

Opis

Rio de la Plata je lijakasto ustje, ki ga tvori sotočje Urugvaja in Paraná na vzhodni obali Južne Amerike. Vode estuarija se izlivajo v Atlantski ocean. Glava Rio de la Plata je sestavljena iz delte reke Paraná in ustja Urugvaja. Ušće se razprostira na razdalji 290 kilometrov in se razširi z manjšo razdaljo od morja, ki sega od približno 2 kilometra širokega blizu izvira do skoraj 220 kilometrov široko blizu ustja. Rio de la Plata je naravna meja med južnoameriškimi državami Urugvaja in Argentino, okoliške zemlje pa so nekatere od najbolj gosto poseljenih območij za vsako od teh držav. Ob tem izlivu se nahajajo številna pomembna pristaniška mesta Argentina in Urugvaj ter njihova glavna mesta Buenos Aires in Montevideo.

Zgodovinska vloga

Pred prihodom Evropejcev so zemljišče v in okoli območja Rio de la Plata zasedli avtohtoni prebivalci Južne Amerike. Prvo podrobno raziskovanje tega ustja so izvedli španski in portugalski raziskovalci v 16. stoletju. Sebastian Cabot je bil prvi, ki je izdelal podroben zemljevid regije Rio de la Plata, in sicer po plovbi po reki v trgovske namene med letoma 1526 in 1529. Z uvedbo sodobnih kmetijskih metod in razširitve trgovine vzdolž ustja, kmalu je bilo ljudskim naseljem bolje omogočiti razcvet ob bregovih Rio de la Plate. S koncem evropske kolonialne vladavine v regiji je več novo nastalih neodvisnih južnoameriških držav svojo pozornost usmerilo v obvladovanje obetavnih dežel okoli Rio de la Plate. Argentinska državljanska vojna, vojna Cisplatine, platinska vojna, paragvajska vojna in vojna v Chacu so se borili med južnoameriškimi državami, s poudarkom na nadzoru bogatih naravnih virov v Riu de la Plati in okoli nje.

Sodobna pomembnost

Regija Rio de la Plata je trenutno dom nekaterih najbolj gosto naseljenih regij Argentine in Urugvaja. Skoraj 70% prebivalstva Urugvaja živi v bližini te regije. Največje južnoameriško pristanišče in glavno mesto Argentine, Buenos Aires, leži na zahodnih bregovih estuarija, 96% obalnega prometa države pa obravnava samo to pristaniško mesto. Velike količine argentinskega in urugvajskega izvoza mesa in žit se opravljajo v pristaniščih ob Rio de la Plati. Industrije, ki so potrebne za predelavo takšnih izvoznih izdelkov, so prav tako zgrajene ob bregovih tega ustja. Naravni rezervat Reserva Ecológica Constanera Sur, vzhodno od Buenos Airesa, je tudi turistična vroča točka. Ta edinstven mokriąki ekosistem s ąiroko paleto flore in favne privablja turiste z vsega sveta. V tej zaščiteni regiji lahko opazimo več kot 500 vrst ptic.

Habitat

Rio de la Plata podpira široko paleto rastlinskega in živalskega sveta. Zgornje območje reke Paraná, vzhodno od Rio de la Plata, podpira rast gozdov, bogatih s takšnimi zimzelenimi drevesi v borovih paranah. Spodnji del porečja Paraná večinoma sestavljajo obsežni travniki, potem ko so večinoma očiščeni drevesa za pašo živali in gojenje rastlin. Delana reke Paraná in regija estuarija Rio de la Plata podpirajo tipično floro južnoameriškega mokriščnega ekosistema, kot je vodni hijacinta, vodna lilija v Amazonki in guama, da navedemo samo nekatere. Nekatere pomembne živalske vrste ekosistemov Rio de la Plata vključujejo redke in "ranljive" delfine La Plate, jaguarje, tapire in ocelote, skupaj z več vrstami želv iz Rio de la Plate, ki vključujejo podobne "ranljive". Loggerhead morska želva in Usnjena morska želva in "ogrožena" zelena morska želva. Poleg želv, v regiji Rio de la Plata uspevajo tudi drugi plazilci, kot so caiman, klopotače, iguane in križane zveze, ter številne vrste dvoživk. V bazenu La Plate najdemo tudi 350 vrst rib, od tega 85 endemičnih. Med njimi so ribe, kot so mesojede pirane, pacu, Dorado, somovi in ​​manduva, ki so bogate v vodah estuarija. V tej regiji gnezdijo skoraj 650 vrst ptic, med katerimi so številne papige, orli in zmaji.

Grožnje in spori

Čeprav je veliko ljudi odvisnih od voda reke Rio de la Plata in njenih rek za domačo porabo vode, onesnaževanje teh istih voda iz industrijskih odpadkov in odplak, pa tudi odtekanje pesticidov in gnojil iz kmetijskih odpadkov povzročila močno zmanjšanje kakovosti vode. Obsežna krčenja zemljišč in uporaba mehaniziranih kmetijskih praks vzdolž rek Urugvaja in Parane so sprožili erozijo tal in sedimentacijo v regiji Rio de la Plata. Uvedba tujerodnih vrst iz Azije in Afrike, kot so zlate školjke, v vode Rio de la Plate z ladjami, ki te vrste zadržujejo v svojih lupinah, verigah in kobilicah, še dodatno ogroža domorodno vodno floro mokriščnega ekosistema. Takšne invazivne vrste motijo ​​prehranjevalno verigo in s tem izpodrivajo avtohtone vrste v regiji in njihove ekološke vloge.