Kakšna je valuta Avstrije?
Avstrija je država v Evropi in kot članica evroobmočja je uradna valuta evro. Avstrija je uvedla evro, ko je bila prvič uvedena leta 1999. Pred uvedbo evra je bila avstrijska valuta avstrijski šiling. Avstrija deli svojo valuto z drugimi državami evrskega območja, vključno s Finsko, Estonijo, Slovaško, Nemčijo, Belgijo, Irsko, Malto, Nizozemsko, Latvijo, Litvo, Francijo, Italijo, Ciper in Grčijo. Avstrija je v različnih zgodovinskih obdobjih uporabila več drugih valut, ki so bile v glavnem odvisne od politične uprave v državi v tistem času. Na primer, krona je bila primarna valuta v času avstro-ogrskega cesarstva, nemški reichsmark pa je bil uporabljen med drugo svetovno vojno.
Evro
Evro je uradna valuta držav euroobmočja. Evro ima stopnjo inflacije 2% in je druga največja rezervna valuta po ameriškem dolarju. Simbol za evro je € in uporablja kodo EUR. Evro je razdeljen na 100 podenot (centov). Evro je v različnih apoenih kovancev in bankovcev. Kovanci so izdelani v apoenih po 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov. Bankovci so običajno na voljo v apoenih po 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov. Evro izdaja Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu. Avstrija je 1. januarja 1999 sprejela uporabo eura in leta 2002 izdala prve eurokovance in bankovce. Avstrijska nacionalna banka je imela pomembno vlogo pri nemotenem prehodu na uporabo eura.
Spominski kovanci
Avstrijska kovnica izdaja različne spominske kovance le v Avstriji. Ti kovanci imajo edinstveno obliko na sprednji strani, vključno z arhitekturnimi predstavitvami in slavnimi ljudmi. Nekatere odlike na teh spominskih kovancev so alpski encijan, katedrala sv. Štefana na Dunaju in Wolfgang Amadeus Mozart. Drugi spominski kovanci označujejo obletnico različnih dogodkov, kot so 50. obletnica Avstrijske državne pogodbe (2005) in Rimska pogodba (2007). Večina avstrijskih spominskih kovancev se kuje iz zlata, srebra in včasih niobija.
Avstrijski šiling
Avstrijski šiling je nekdanja avstrijska valuta, ki jo je nadomestil prevzem evra. Približno 13 šilingov je en evro. Šiling je imel simbol ATS in je bil uporabljen med letoma 1924 in 1938, nato pa spet od leta 1954 do leta 2002. Razlika med tema dvema obdobjema je nastala zaradi uvedbe nemškega reichsarka med drugo svetovno vojno. Šiling je obsegal 100 podenot, imenovanih groschen. Kovanci so bili izdelani v apoenih po 1, 2, 5, 10 in 50 groščev, bankovci pa v apoenih po 20, 50, 100, 500 in 1000 šilingov. V času njegove zamenjave z eurom je bil menjalni tečaj s fiksno obrestno mero od 1 do 13, 7603 šilingov.
