Kakšno vlado ima Japonska?
Japonska vlada
Japonska vlada je ustavna monarhija, kjer je cesarjeva oblast omejena predvsem na obredne dolžnosti. Vlada ima tri veje, izvršilno, zakonodajno in sodno. Cesar je voditelj države in cesarska družina. Njegovo stališče nikakor ne vpliva na delovanje vlade. Predsednik vlade je torej vodja vlade. Japonska ustava je bila sprejeta leta 1947 in od sprejetja ni bila spremenjena.
Izvršna veja japonske vlade
Izvršilno vejo japonske vlade sestavljajo predsednik vlade in kabinet ministrov. Predsednik vlade je vodja izvršne oblasti in kabineta. Zakonodajalec ga imenuje za mandat štirih let. On je odgovoren za nadzor in nadzor dejavnosti izvršilne oblasti in je tudi vodja japonskih sil za samoobrambo. Predlog zakona predstavlja zakonodajalcu, podpiše zakone in lahko razglasi izredno stanje.
Kabinet sestavljajo državni ministri, ki jih predsednik vlade imenuje ali razrešuje. V skladu z zakonom število teh ministrov ne sme presegati štirinajst, v izjemnih okoliščinah pa se lahko poveča le na devetnajst. Kabinet lahko odstopi, če predstavniški dom diete izglasuje nezaupnico ali če je delovno mesto predsednika vlade prazno. Odgovoren je za vodenje državnih zadev, vodenje zunanjih zadev, sklepanje pogodb, upravljanje javne uprave in pripravo proračuna.
Zakonodajna veja japonske vlade
Zakonodajna veja je Državni zbor. Je dvodomni organ, ki ga sestavljajo predstavniški dom in dom svetovalcev. Ustava ga potrjuje kot najvišji organ državne oblasti in edini zakonodajni organ v državi. Njegove funkcije vključujejo pripravo zakonov, odobritev državnega proračuna, odobritev sklenitve pogodb in izbiro predsednika vlade. Lahko tudi spremeni ustavo s pripravo sprememb in jih predloži ljudem v odobritev. Hiše lahko vodijo preiskave o vladi, zahtevajo prisotnost prič, pripravijo evidence in prosijo predsednika vlade in druge ministre, da dajo pojasnila v zvezi z državnimi zadevami.
Japonsko sodstvo
Sodna veja japonske vlade je sestavljena iz vrhovnega sodišča, višjih sodišč, okrožnih sodišč, družinskih sodišč in sodišč s skrajšanim besedilom. Je neodvisen od zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Pravosodje vrhovnega sodišča se lahko razreši z referendumom, ki poteka med splošnimi volitvami poslancev v predstavniškem domu, in prve splošne volitve za vsakih deset let zapadejo. Cesar imenuje vrhovnega sodnika, medtem ko kabinet imenuje druge sodnike v prisotnosti cesarja.
Lokalna vlada Japonske
Japonska ima 47 upravnih oddelkov, ki vključujejo eno velemestno okrožje, dve mestni prefekturi, 43 podeželskih okrožij in eno okrožje. Glavna mesta so razdeljena na oddelke, ki so nato razdeljena na mesta, okrožja in okraje. Vsaka postaja ima župana in skupščino. Vasi so najmanjše enote in njihovi župani opravljajo štiri leta. Vsaka jurisdikcija ima v občinah guvernerja ali župana. Obstaja ločitev oblasti v lokalni upravi in skupščina lahko razreši kabinet z nezaupnico in lahko določi zakone, imenovane lokalne uredbe ali predpise. Lokalne oblasti imajo tudi druge odbore, kot so šolski odbori, odbori za osebje in revizijske komisije.
Volitve na Japonskem
Japonska ima tri vrste volitev v splošne volitve v predstavniški dom, ki se odvijajo vsaka štiri leta, volitve v dom svetovalcev, ki potekajo vsaka tri leta, in lokalne volitve, ki se vsake štiri leta izvajajo v prefabih in lokalnih vladah. Odbor za centralno volilno upravo nadzoruje volitve v državi z različnimi odbori, ki delujejo na različnih ravneh. Posameznik mora biti star 25 let ali več, da se lahko udeleži sedeža Predstavniškega doma in da ima 30 let pravico do sedeža domov svetnikov.
Vloga ustave Japonske
V skladu s členom 9 ustave japonske ustave država nima uradne vojaške sile, vendar ima japonske obrambne sile, ki so razširitev policijskih sil. Odgovorni so za nacionalno teritorialno obrambo in se lahko napotijo iz države za ohranjanje miru v Združenih narodih. Ustava Japonske nadzoruje dejavnosti in pooblastila vlade. Določa ločitev oblasti med tremi vejami. Omogoča slovesno vlogo imenovanja predsednika vlade in vrhovnega sodnika, sklicuje seje prehrane in podeljuje državne časti. Določa tudi, da vlada ne more vzdrževati oboroženih sil za namene agresije. Službe policije so pod nacionalno komisijo za javno varnost, katere vodja je minister. Ta organ je odgovoren za nadzor, varovanje, vodenje in usklajevanje ločenih sil prefektur pod nadzorom komisije za javno varnost.
