Katera vrsta vlade ima Švica?

Švica je najbližja država na svetu, ki ima neposredno demokracijo, kjer lahko državljani izpodbijajo vsak zakon, ki ga je glasovala zvezna skupščina. Švicarske izvršne, pravosodne in zakonodajne institucije so organizirane na zvezni, kantonski in občinski ravni. Švica, za razliko od mnogih drugih evropskih držav, nima predsednika ali predsednika vlade, državljani države pa so na vrhu moči.

Zvezna skupščina Švice

Zvezno skupščino ali zakonodajalec sestavljajo državni svet in državni svet. Svet držav članic sestavlja 46 članov, ki zastopajo kantone. Po štirih letih državljani Švice glasujejo za 200 članov, ki sestavljajo državni svet. Oba domova parlamenta prevzemata zakonodajne naloge, njuna zasedanja v parlamentu pa so odprta za udeležbo državljanov. Vsak državljan lahko izpodbija vsak zakon ali spremembe, ki jih predlaga zvezna skupščina.

Zvezni svet Švice

Šest članov predstavlja izvršilno vejo, ki je Zvezni svet Švice. Ukvarjajo se s tem, kar lahko imenujemo kolektivno predsedstvo in ga izvoli parlament. Vsak od teh članov vodi zvezni oddelek (ministrstvo). Sedem oddelkov države so finančni sektor, gospodarstvo in izobraževanje, notranje zadeve, obramba in šport, energetika, promet in okolje ter pravosodje.

Člani Zveznega sveta so iz štirih največjih strank v državi, kar v veliki meri pomaga pri oblikovanju stabilne vlade. Mandat člana zveznega sveta ni omejen.

Predsednik Švicarske konfederacije, ki je večinoma obredna vloga, se vsako leto izmenja med člani. Predstavnik predsednika predstavlja državo na mednarodnih konferencah, določa dnevni red, o katerem se bo razpravljalo na tedenskih konferencah, in državljane na državne praznike.

Švicarska sodna oblast

Vodja sodstva je zvezno vrhovno sodišče. Sodnike sodišča izvoli Zvezna skupščina vsakih šest let. Vrhovno sodišče je najvišje pritožbeno sodišče po kantonskih sodiščih. Vrhovno sodišče prejme tudi pritožbe na upravne odločbe zvezne uprave.

Kantonalne uprave

Kantoni v Swish Federacijah se organizirajo v skladu z zakoni in politikami, zvezno ustavo in manjšinami. Vsak kanton ima svojo ustavo in izvoli povprečno pet članov, ki sestavljajo kantonsko vlado. Večina kantonov ima tudi en parlament. Zvezna vlada prenese veliko svojih nalog na kantonalne uprave. Šest od 26 kantonov v državi se obravnava kot pol kantona, vendar imajo vsi kantoni enako pravico do avtonomije in pristojnosti. Kantoni imajo oborožene policijske sile in upravljajo univerze in bolnišnice ter pobirajo davke na dohodek.

Volitve in referendumi

Švicarski volivci lahko glasujejo vsaj štirikrat o zadevah nacionalnih predlogov vsako leto. Švicarski volivci imajo več besede v nacionalnih in kantonskih zadevah kot kjer koli drugje na svetu. Švicarski volivci volijo člane kantonskih vlad in zvezne skupščine.

Politične stranke v Švici

Pet glavnih strank je zastopanih v zveznem svetu države. Te stranke so Svobodna demokratska stranka, Krščanska demokratična stranka, Socialdemokratska stranka, Švicarska konzervativna demokratska stranka in Švicarska ljudska stranka.