Katere države mejijo na Tadžikistan?

Tadžikistan je narod v osrednji Aziji. Država pokriva skupno površino 55.300 kvadratnih kilometrov, kar je po površini najmanjši v Srednji Aziji. Velikost prebivalstva je več kot 8, 73 milijona, velika večina pa se identificira kot etnični tadžik in govori tadžikistanski jezik (ki velja za narečje perzijskega jezika). Drugi najbolj razširjeni jezik v državi je ruski jezik, ki je ostal iz obdobja Sovjetske zveze, ko je bil Tadžikistan del Sovjetske zveze.

Za krajino Tadžikistana je značilen gorski teren, ki po ocenah pokriva okoli 90% države. Glede na to, da je veliko gorovij, se več kot polovica Tadžikistana nahaja na nadmorski višini nad 9.800 metrov. Druge geografske pokrajine vključujejo doline reke Vakhsh in Kofarnihon ter Fergansko dolino. Politično je Tadžikistan razdeljen na štiri pokrajine.

Tadžikistan se šteje za neobalno državo zaradi pomanjkanja neposrednega dostopa do odprtega morja. Ta položaj postavlja Tadžikistan v izrazito slabši položaj, zlasti v smislu mednarodne trgovine, saj se mora pri dostopu do pristanišč zanašati na sosednje države. Tadžikistan deli svoje meje s štirimi avtonomnimi državami: Kitajsko, Afganistan, Uzbekistan in Kirgizistan.

Katere države mejijo Tadžikistan?

Kitajska

Meja med Kitajsko in Tadžikistanom sega približno 257, 24 milj vzdolž vzhodnega roba Tadžikistana, ki ločuje državo od kitajske province Xinjiang. Meja poteka v smeri sever-jug. Na severnem koncu je meja med Tadžikistanom, Kitajsko in Kirgizistanom. Na južnem koncu je še ena trojna meja med Afganistanom, Kitajsko in Tadžikistanom. Ti dve državi sta povezani samo z enim prehodom, ki se nahaja na prelazu Kulma v gorskem območju Pamir. Ta prelaz se nahaja na nadmorski višini 14.313 metrov, poteka od severa proti jugovzhodu in je le približno tretjina milje širok in nekaj več kot pol milje dolžine. Pass Kulma je odprt za promet v zadnji polovici meseca (od 16. do 30.) v sedmih mesecih leta (od maja do novembra).

Afganistan

Tadžikistan deli mejo z Afganistanom, ki teče 810 milj. Reka Amu Darja, ki ima skupno dolžino 1.653 milj, predstavlja del te meje. Drugi del meje med obema državama zaznamuje reka Panj, pritok reke Amu Darja. Reko Panj prečka Tadžikistan-Afganistanski most prijateljstva, ki poteka v skupni dolžini 2.205 čevljev. Gradnjo mostu je plačala inženirska služba ameriške vojske, njena otvoritev pa se je zgodila leta 2007. V okolici meje je znano, da ima grob teren, ki ga je težko in nevarno prečkati. Poleg tega teren otežuje patruljiranje lokalnih oblasti. Pomanjkanje uslužbencev organov pregona na tem področju je postalo eno izmed najbolj priljubljenih mejnih prehodov za tihotapce mamil v Srednji Aziji.

Uzbekistan

Meja med Uzbekistanom in Tadžikistanom je približno 797, 21 milj vzdolž zahodnega roba Tadžikistana. Obe državi imata dolgo zgodovino in med letoma 1924 in 1929 se je Tadžikistan (kot avtonomna sovjetska socialistična republika) dejansko štel za del Uzbekistana. Danes v Uzbekistanu še vedno živi veliko etničnih Tadžikov. Kljub skupni zgodovini imata obe državi že desetletja napete politične odnose. Nedavno se zdi, da se ta odnos izboljšuje. Na primer, z začetkom devetdesetih let je bilo zaprtih 16 mejnih prehodov med Uzbekistanom in Tadžikistanom, kar je preprečilo potovanja med obema državama. Vendar pa je bilo v začetku leta 2018 deset od teh mejnih prehodov ponovno odprtih, da bi spodbudili potovanja in trgovino med državama. To dolgo mejo varujejo tudi številne kopenske mine, ki jih je postavila vlada Uzbekistana, zaradi česar je velik del ozemlja med tema dvema državama življenjsko ogrožen za prebivalce in popotnike. Uzbekistanska vlada je poskušala utemeljiti to dejanje, ko je trdila, da so mine namenjene preprečevanju tihotapljenja drog in terorističnih dejavnosti. Mnoge rudarske lokacije so ostale neoznačene, kar je povzročilo več smrtnih žrtev in poškodb. Nekateri deli te meje so bili sporni od razpada Sovjetske zveze.

Kirgizistan

Meja med Tadžikistanom in Kirgizistanom se nahaja ob severnem robu Tadžikistana. Spori med obema državama so povzročili nedosledno merjenje dolžine meja. Nekateri viri poročajo, da meja teče 613 milj, medtem ko drugi navajajo dolžino meje le 602, 7 milje. Politični odnos med tema dvema državama je bil po razpadu Sovjetske zveze obremenjen in to napetost imajo tudi etnične skupine v obeh državah. Ta vprašanja ponazarjajo nevarnosti, ki se pojavljajo ob meji. Meja med Kirgizistanom in Tadžikistanom se šteje za nevarno zaradi prisotnosti in delovanja terorističnih skupin, tihotapcev mamil in drugih uporniških skupin. Poleg tega se med obema državama prevažajo številna druga nezakonita sredstva, kot je orožje. Večina poročil o uporniških ali proti-vladnih skupinah, ki prečkajo mejo, so posamezniki, ki potujejo iz Tadžikistana v Kirgizijo. Kot odziv na to nestabilnost je bil del meje sredi devetdesetih let zaprt. Danes je še vedno v sporu predvsem območje okoli Ferganske doline. To območje je dom številnih etničnih skupin, zaradi česar je oblikovanje politične linije težka naloga. Zato je treba še določiti celotno mejo med državama. Kljub razlikam se vlade Tadžikistana in Kirgizistana spopadajo zaradi konfliktov in groženj vlade in prebivalstva sosednjega Uzbekistana. Primer tega sodelovanja je bil med etničnimi spopadi v Južnem Kirgizistanu leta 2010.