Katere države teče reka Eufrat?
5. Opis
Najdaljša reka v zahodni Aziji, Evfrat teče na razdalji 2.800 kilometrov, ki izvira v Turčiji in teče skozi Sirijo in Irak, da se izliva v Perzijski zaliv. Reka se dviga iz sotočja izvira, ki so jo ustvarile reke Karasu in Murat v armenskem visokogorju v Turčiji. Evfrat nato teče vzdolž gora Taurus v sirsko planoto, končno izsuši dele Iraka in nato vstopi v Perzijski zaliv skozi Shatt Al-Arab, ki ga je oblikovala njena unija s Tigrisom. Bazen Tigris-Eufrat je služil kot sedež številnih antičnih, naprednih mezopotamskih civilizacij. Reka, ena od najbolj zgodovinsko pomembnih rek zahodne Azije, najde številne omembe v hadisih preroka Muhameda, kakor tudi v judovsko-krščanski Bibliji.
4. Zgodovinska vloga
Dokazi o starodavni človeški okupaciji v obliki kamnitih artefaktov iz neolitske dobe so bili odkriti v zgornjih poteh reke Evfrat v primerno imenovani "plodni polmesec". Lov, zbiranje in kmetijske dejavnosti, ki so jih hranili dež, so podpirale življenje teh starih neolitskih prebivalcev. Razvoj namakalnih metod je postopoma pripeljal do širjenja človeške populacije proti nižjim, bolj sušnim delom porečja v 6. tisočletju pr. Majhne vasi so v tem času razpoznavale porečje, arheološki izkopi glinenih čolnov iz tega obdobja pa kažejo na uporabo reke kot načina prevoza. V 4. tisočletju pred našim štetjem je nastala cvetoča civilizacija na območju Mezopotamije, razvoj velikih mest in hitra rast človeške populacije ob Evfratu. Vzpostavitev babilonskega in asirskega imperija je potekala tudi vzdolž porečja v poznejših stoletjih tudi do cme. Reka Eufrat je bila tudi kraj bitke pri Karbali, pomembna vojna v zgodovini islama, ki je bila označena kot celo, ki je pripeljala do ločitve islamskih vernikov v sunitske in šiitske sekte, ki so še danes vidne.
3. Sodobna pomembnost
Trenutno je porečje Eufrata močno naseljeno s Turki v zgornjem toku reke, Kurdi in Arabci pa po njenem srednjem in spodnjem toku. V tej regiji prebiva tudi majhna populacija Judov in kristjanov. Reka Eufrat služi kot rešilna naprava za vse ljudi, ki so se naselili ob njenih bregovih. Oljke, sadje, tobak in žita se gojijo ob bregovih reke v Siriji. V Iraku je pridelava močno odvisna od namakanja, na tem območju se pridelujejo riž, koruza, pšenica, ječmen, sladkorna pesa in dlane. Na reki Eufrat je bilo zgrajeno tudi veliko število jezov in rezervoarjev, da bi zmanjšali poplave in suše ter ustvarili hidroelektrično energijo. Jez Atatürk, zgrajen na Evfratu v Turčiji, letno proizvede 8.900 gigavatnih ur električne energije. Jezera Tabqa v Siriji in brana Haditha v Iraku sta drugi pomembni hidroelektrarni na reki. Porečje reke Tigris-Eufrat je nekoč tudi najbolj kulturno in zgodovinsko bogato območje sveta, ki služi kot zibelka številnih starodavnih civilizacij. Arheologi, paleontologi, antropologi in okoljevarstveniki so bili vedno vabljeni v porečje reke Eufrata, da bi preučili razvojno zgodovino naravnih ekosistemov in človeških civilizacij v regiji.
2. Habitat
Velike zaplate naravnega rastlinja ob reki Eufratu so se že od nekdaj pojavljale zaradi degradacije velikih človeških naselij vzdolž porečja. Na vegetacijo vzdolž porečja vplivajo vzorci padavin ob toku reke, ki se od vira reke do ustja v Perzijskem zalivu bistveno zmanjšuje. Gozdovi Xeric se pojavljajo v zgornjem gorskem in hribovitem toku reke, za katere so značilne rastline, kot so pistacije, hrasti in člani drevesne družine. Dolvodno od tega vegetacijskega pasu leži območje mešane gozdne in stepske vegetacije, ki jo postopoma popolnoma zamenja prevladujoča stepska pokrajina. Spodnji del reke pa podpira samo puščavsko vegetacijo. Velik del domačega živalskega sveta porečja Eufrata je zaradi človeškega izkoriščanja sčasoma izgubljen, številne nekdanje avtohtone vrste, kot so gazela, onager in arabski noj, so v tej regiji izumrle ali ogrožene. Mesojedi, kot so zlatni šakal, lev, leopard, rdeča lisica in sirijski rjavi medved, so v regiji že zdavnaj napredovali, vendar so trenutno regionalno izumrli ali imajo zelo nizko populacijo. Trenutno se v stepskih in puščavskih habitatih porečja Eufrata naseljujejo različne vrste rib (kot je lisica Tigris), nekatere vodne ptice, glodalci, vodni bivoli, antilope, žabe in kuščarji.
1. Grožnje in spori
Voda Eufrata, zlasti v spodnjem toku reke, ki sega v Irak, je obremenjena s sedimenti in onesnaževalci, ki se sproščajo iz mest, vasi in kmetijskih površin ob zgornjem toku reke. Gradnja velikega števila jezov na zgornjem in srednjem toku reke prav tako zmanjšuje prostornino, kar povečuje slanost vode, ki doseže populacije v sušnih predelih Iraka in povzroča pomanjkanje čiste vode na teh nižjih predelih. Izgradnja rezervoarjev z velikimi površinami na Evfratu olajša veliko izparevanje vode, pri čemer se izgube povečajo s skoraj 2 kubičnih kilometrov vode v Turčiji na 5 kubičnih kilometrov v Iraku samo z izhlapevanjem. Gradnja velikih jezov in namakalnih shem vzdolž Evfrata je prestavila veliko število človeških naselij in poslabšala vodno in kopensko floro in favno regije. Na primer, 55 300 ljudi je bilo neposredno prizadetih zaradi vzpostavitve jezera Atatürk. Zgodovinsko pomembna arheološka najdišča. tako kot rimski mozaiki Zegume, so bili sami izgubljeni zaradi poplav zaradi poplavljanja velikih delov porečja Eufrata. To je privedlo do obsežnih kampanj ozaveščanja s strani mednarodnih organizacij, kot je UNESCO, da bi povečale prizadevanja za reševanje teh območij.
