Katere jezike govorijo v Sloveniji?
Slovenščina je priznana kot slovenski uradni in nacionalni jezik. Slovenija je skozi zgodovino služila kot središče za srečanje uralskih, slovanskih, romanskih in germanskih kulturnih in jezikovnih regij, zaradi česar je to najbolj zapleteno zbirališče evropskih jezikov. Slovenija priznava italijanski in madžarski jezik kot uradne jezike. V Sloveniji so prisotni tudi številni tuji in priseljenski jeziki.
Slovenščina: Uradni jezik Slovenije
Slovenščina sodi pod južnoslovansko jezikovno skupino indoevropske družine. Je prvi jezik za približno 2, 1 milijona Slovencev. Slovenski zakon določa, da se jezik uporablja v zakonodaji in komunikacijo lokalnih in nacionalnih organov. Tudi tiskani in radiodifuzni mediji morajo biti v slovenščini, če pa so v drugem jeziku, morajo biti ustrezno prevedeni, podnaslovljeni ali sinhronizirani. Slovenščina se uporablja kot učni medij za učence od primarnih do terciarnih ustanov. Slovensko je EU sprejela kot uradni jezik, potem ko je Slovenija 1. maja 2004 postala del EU. Slovenščina je verbalizirana v več narečjih, ki so razvrščena v osem kategorij. Narečja imajo tako velike razlike, da govorci ne morejo razumeti drugih narečij. Edino slovensko narečje, ki je priznano kot uradni jezik, je prekmursko slovensko narečje, ki se uporablja v Prekmurju.
Manjšinski jeziki Slovenije
Italijanski jezik v Sloveniji je priznan kot prvi jezik zaščitene italijanske manjšine. Je tudi uradni jezik v regiji Slovenske Istre v jugozahodni Sloveniji na meji z Italijo. Javna uporaba italijanščine je predvidena v zakonih o zaščiti manjšin. Član italijanske manjšine se lahko odloči za osnovno in srednješolsko izobraževanje v italijanščini. Madžarščina je priznana kot prvi jezik zaščitene madžarske manjšine, ki prebiva v Prekmurju blizu slovensko-madžarske meje. Jezik je soorganiziran s slovenščino v skupno 30 naseljih v 5 občinah.
Jeziki priseljencev v Sloveniji
Pomembno prebivalstvo slovenskih prebivalcev uporablja materni jezik v različnih srbskih in hrvaških jezikih. Ti ljudje so večinoma priseljenci, ki so se v Sloveniji naselili iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, začeli pa so se v šestdesetih in poznih osemdesetih letih. Leta 2002 se je 0, 2% prebivalcev Slovenije izreklo za avtohtone govorce makedonščine in 0, 4% za avtohtone govorce albanščine. Prebivalci paunoviči, Milići, Marindol in Bojanci uporabljajo vzhodno hercegovsko narečje, na katero je vplivalo slovensko. Romska skupnost v Sloveniji uporablja romski jezik. Po drugi svetovni vojni je večina nemško govorečih ljudi zapustila Slovenijo in samo 1628 ljudi je kot prvi jezik v popisu 2002 razglasilo nemščino. Natančno število nemško govorečih prebivalcev Slovenije ni znano. Prav tako ni znano število prebivalcev, ki govorijo v Kočevarstvu.
