Kultura Slovenije

Južnoevropski narod Slovenije se nahaja na stičišču mnogih kultur. Tako je razvila svojo bogato in edinstveno kulturo, ki odraža vplive kultur obeh sosedov in oddaljenih dežel. V Sloveniji živi 2.102.126 prebivalcev. Država ima na splošno homogeno etnično sestavo s 83, 1% prebivalstva, ki predstavlja etnične Slovence. Etnične manjšine, ki živijo v državi, so Srbi, Hrvati, Bošnjaki in drugi. Krščanstvo je vera večine v Sloveniji, pri čemer je 57, 8% prebivalstva katoliških kristjanov. Pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi, muslimani in druge religije sestavljajo preostali del prebivalstva.

5. Slovenska kuhinja

Kuhinja države je raznolika in pod vplivom podnebja, krajine, bogate zgodovine in sosednjih kuhinj. Država se lahko razdeli na 23 gastronomskih regij, vsaka s svojo kuhinjo. Prvo kuharsko knjigo v slovenskem jeziku je leta 1798 objavil Valentin Vodnik.

Tradicionalno so bile običajne kaše in enolončnice, zdaj pa slovenska kuhinja vključuje okoli 100 vrst juh. Nekateri primeri so aleluja (juha iz repne lupine), goveja juha z rezanci, kremna gobova juha, itd. Perutnina in svinjina sta priljubljena živilska živila. Tudi druge vrste mesa, kot so koza in jagnje, se porabijo. Solata iz krompirja in regrata je v Sloveniji zelo priljubljena jed. Uporaba medu, gob, lešnikov, orehov, različnih jagod itd. Je pogosta v slovenski kuhinji.

4. Literatura in grafika v Sloveniji

Slovenija ima dolgo in bogato literarno tradicijo. Najstarejša pisna besedila iz Slovenije segajo v 10. stoletje. Prva knjiga v slovenskem jeziku je izšla leta 1550. Sveto pismo je bilo prevedeno v jezik leta 1584. Vendar je bila večina pisane literature iz Slovenije do 18. stoletja v nemščini ali latinščini. Med drugo svetovno vojno so grozote vojne in socialistični realizem vplivale na literaturo države. Danes slovenski pisatelji predstavijo svoje delo z različnimi literarnimi stili, kot so eksistencializem in simbolika.

Slovenska umetnostna scena je tako raznolika kot njena kuhinja in literatura ter sega od gotskih fresk do sodobne in abstraktne umetnosti. Danes ima Slovenija živahno umetniško skupnost in bogato tradicijo ljudske umetnosti. Likovne razstave v državi so potekale že v poznem 19. stoletju. Prvo tovrstno razstavo je pripravila slikarka Ivana Kobilica iz realistične tradicije. Muzej moderne umetnosti in Narodna galerija razstavljata umetniška dela vizualnih umetnikov najvišjega ugleda iz preteklosti in sedanjosti.

3. uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

Slovenska kultura podpira in promovira ljudsko glasbo in ples. Inštitut za glasbo in narodne rokopise, ki se nahaja v glavnem mestu Ljubljani, ohranja rokopise in posnetke tradicionalnih basni in pesmi. Balet je priljubljena plesna oblika, ki jo izvajajo ljudje, baletne šole pa so običajne po vsej državi. Prva taka šola je bila odprta leta 1918. Narodne glasbene in plesne predstave so pogoste pri tradicionalnih festivalih in slovesnostih. Zahodna glasba in ples sta priljubljena med mladimi na mestnih območjih.

2. Šport v Sloveniji

Slovenci igrajo najrazličnejše igre. Najbolj priljubljeni ekipni športi, ki se igrajo v državi, so združenje nogometa, rokometa, košarke in hokeja na ledu. Posamezni športi v Sloveniji vključujejo kolesarjenje, tenis, atletiko, smučanje, itd. Slovenski športniki so aktivno sodelovali na več poletnih in zimskih olimpijskih igrah. Država je dosegla 19 medalj na šestih poletnih olimpijskih igrah in 15 medaljah na sedmih zimskih olimpijskih igrah.

1. Življenje v slovenskem društvu

Čeprav je tradicionalna slovenska družba patriarhalna narava, so ženske v državi dobile polne državljanske in politične pravice v samostojni Sloveniji. Trenutno velik del delovne sile sestavljajo ženske. Primarni gospodarski sektorji z veliko udeležbo žensk so izobraževanje, socialno varstvo, gostinstvo, uprava in javne storitve. Kljub zakonu Slovenije, ki zagotavlja enake pravice in svoboščine moškim in ženskam, v slovenski družbi še vedno obstajajo vprašanja, povezana s spolom. Ženske se pritožujejo nad izkoriščanjem doma in na delovnem mestu. V tradicionalnih gospodinjstvih se še vedno pričakuje, da bodo ženske opravljale vsa gospodinjska dela, tudi če delajo polni delovni čas zunaj doma.

Slovenska družba, zlasti na podeželju, je usmerjena k širši družini. Starši para imajo pomembno vlogo pri odločanju o zakonski zvezi. Povprečna starost zakonske zveze je na splošno nižja kot v državah Zahodne Evrope. Poroka se šteje za pomemben del življenja posameznika. Kulturni in verski vplivi delajo, da bi zakljuèili zakon. Stopnje razveze zakonske zveze tako v državi niso previsoke. Medtem ko so jedrske ali majhne razširjene družine pogostejše v urbanih območjih, so velike in razširjene družine norma na podeželju.