Nacionalni parki Južne Koreje: vloga pri varovanju biotske raznovrstnosti v državi
Južna Koreja ima 17 gorskih, 4 morskih in obalnih ter en zgodovinski nacionalni park. Država ima izjemno pokrajino, 75% katere je pokrito z gorskimi verigami. Nacionalni parki v Južni Koreji prikazujejo lepoto in edinstvenost države. Narodni parki zavzemajo 3, 7% površine in 6, 6% celotne površine. Narodni park Jirisan, ki se nahaja na jugozahodu, je največji in najstarejši nacionalni park v državi. Služba Korejskega narodnega parka, ki je začela delovati leta 1987, je pooblaščena za upravljanje parkov.
Divjina Južne Koreje
Južna Koreja je dom skoraj 100 vrst sesalcev, med katere spadajo amurski leopard, jeleni, sibirski tiger, vidre, kune, azijski črni medved, rjavi medved, tjulnji, ris, podlasice, netopirji, sivi volk in rdeča lisica. Okoliške vode zagotavljajo habitate za vrste kitov in delfinov, kot so sivi kit, sei kit, indo-pacifiški dobri delfini, Rissojev delfin in vrste pliskavke. V Južno Korejo naseljuje 370 vrst ptic, med njimi gosi, žerjavi, grebeni ibis, tigrasti srak, baikalske tealke, vodne ptice, navadni fazani, labodi in rumenimi muharji. Južna Koreja se ponaša s populacijami ribjih vrst, kot so mandžurska postrv, črni čopič, korejski taimen, loach, korejski trmasti glavec, Somjin grenak.
Grožnje za divje živali Južne Koreje
Medtem ko je Južna Koreja ena od razvitih držav na svetu, je industrializacija negativno vplivala na okolje. Industrijsko in kanalizacijsko onesnaževanje je zmanjšalo kakovost vodnih habitatov in poškodovanih vodnih živali. Globalno segrevanje je povzročilo, da so živali izpostavljene spremembam podnebnih in okoljskih razmer. Pred tem je bila Južna Koreja, ki leži na Korejskem polotoku, dom številnim populacijam velikih sesalcev, vključno z medvedi, tigri in risom. Te živali zdaj obstajajo v majhnih skupnostih in so skoraj izumrle, saj se njihovi habitati sčasoma krčijo namesto naselitve ljudi. Povečanje urbanega razvoja in poseganje dodatno ogrožata divje živali v državi.
Potreba po zaščiti: vzpostavitev nacionalnih parkov v Južni Koreji
Do sredine 20. stoletja je divjad v Koreji doživela zmanjšano populacijo zaradi lova, izgube habitata in uničevanja korejske vojne. Obstajala je jasna potreba po ohranjanju biotske raznovrstnosti, leta 1967 pa je bil ustanovljen nacionalni park Jirisan. Park je bil namenjen predvsem ohranjanju azijskega črnega medveda. Največji morski park v državi je nacionalni park Dadohaehaesang. Nacionalni parki so olajšali trajnost živalskih vrst, ki bi bile zaradi zunanjih groženj izumrle. Korejska nacionalna parkovna služba izvaja strokovne politike upravljanja, da bi zagotovila učinkovito zaščito divjih živali v parkih.
Trenutna vloga, ki jo igrajo nacionalni parki Južne Koreje
Nacionalni parki Južne Koreje prikazujejo pokrajino države in zgodovinske ter kulturne znamenitosti. Parki so edinstveni, saj prikazujejo budistične kraje po vsej državi. Parki varujejo naravne znamenitosti, od gorskih verig, klifov, skalnih formacij, dolin, hribov in mokrišč. Obiskovalci imajo priložnost, da se udeležijo dejavnosti, kot so pohodništvo, kampiranje, opazovanje ptic, ogledi in fotografiranje. Flora in favna, najdena v parkih, vključujejo tudi znanstvenike, ki izvajajo raziskave.
Nacionalni parki Južne Koreje: vloga pri varovanju biotske raznovrstnosti v državi
Razvrstitev | Ime (angleščina, hangul, hanja) | Lokacija | Imenovani | Območje | Tip zemljišča |
---|---|---|---|---|---|
1 | Dadohaehaesang | Jeollanam-do | 1981 | 2.325 km2 (898 kvm) | Morski in obalni |
2 | Hallyeohaesang | Jeollanam-do, Gyeongsangnam-do | 1968 | 545 km2 (210 kvm) | Morski in obalni |
3 | Jirisan | Jeollanam-do, Jeollabuk-do, Gyeongsangnam-do | 1967 | 472 km2 (182 kvm) | Gorski |
4 | Seoraksan | Gangwon-do | 1970 | 398 km2 (154 m²) | Gorski |
5 | Taeanhaean | Chungcheongnam-do | 1978 | 326 km2 (126 kvm) | Morski in obalni |
6 | Sobaeksan | Chungcheongbuk-do, Gyeongsangbuk-do | 1987 | 322 km2 (124 m²) | Gorski |
7 | Odaesan | Gangwon-do | 1975 | 304 km2 (117 kvm) | Gorski |
8 | Woraksan | Chungcheongbuk-do, Gyeongsangbuk-do | 1984 | 288 km2 (111 kvm) | Gorski |
9 | Songnisan | Chungcheongbuk-do, Gyeongsangbuk-do | 1970 | 274 km2 (106 kvm) | Gorski |
10 | Deogyusan | Jeollabuk-do, Gyeongsangnam-do | 1975 | 232 km2 (90 kvm mi) | Gorski |
11 | Chiaksan | Gangwon-do | 1984 | 182 km2 (70 kvm) | Gorski |
12 | Byeonsan-bando | Jeollabuk-do | 1988 | 155 km2 (60 kvm mi) | Morski in obalni |
13 | Hallasan | Jeju-do | 1970 | 153 km2 (59 kvm) | Gorski |
14 | Gyeongju | Gyeongsangbuk-do | 1968 | 137 km2 (53 kvm mi) | Zgodovinski |
15 | Juwangsan | Gyeongsangbuk-do | 1976 | 107 km2 (41 kvm mi) | Gorski |
16 | Naejangsan | Jeollanam-do, Jeollabuk-do | 1971 | 81 km2 (31 kvm mi) | Gorski |
17 | Bukhansan | Seul, Gyeonggi | 1983 | 80 km2 (31 kvm) | Gorski |
18 | Gayasan | Gyeongsangnam-do, Gyeongsangbuk-do | 1972 | 77 km2 (30 kvm) | Gorski |
19 | Mudeungsan | Gwangju, Jeollanam-do | 2012 | 75 km2 (29 kvm) | Gorski |
20 | Taebaeksan | Yeongwol, Jeongseon, Taebaek, Gangwon Bonghwa, Gyeongsangbuk-do | 2016 | 70 km2 (27 kvm mi) | Gorski |
21 | Ženskam | Chungcheongnam-do, Daejeon | 1968 | 65 km2 (25 sq mi) | Gorski |
22 | Wolchulsan | Jeollanam-do | 1988 | 56 km2 (22 m²) | Gorski |