Najdaljše obale Južne Amerike

Obalne črte imajo edinstveno značilnost pri določanju dolžine, ker se deformirajo in preoblikujejo kot fraktal. Čeprav se obnašajo kot fraktali, so meritve obale dolge. Nekatere države imajo dolge obale, druge pa kratke. Južna Amerika je na primer četrta največja celina s površino približno 17.840.000 kvadratnih kilometrov in državami z različnimi dolžinami obale. Tukaj je opis južnoameriških držav po dolžini njihovih obal.

Južnoameriške države z najdaljšo obalo

Brazilija

Najdaljša obala v Južni Ameriki je Brazilija, ki ima dolžino 7.941 kilometrov. Obala je ob Atlantskem oceanu in je znana po sprejemu velikega števila turistov ter otokov, zalivov in grebenov.

Čile

Čile se uvršča med drugo južnoameriško državo, ki ima obalo v dolžini 6.435 kilometrov. Je na jugu kontinenta in meji na Tihi ocean in dele Atlantskega oceana.

Argentina

Argentina je gosto poseljena in je bila na svetovni ravni uvrščena med 32. najbolj naseljeno državo, prav tako pa naj bi bila tudi druga največja država Južne Amerike za Brazilijo. Argentina ima površino približno 2, 7 milijona kvadratnih kilometrov, njena obala pa je tretja najdaljša v Južni Ameriki z dolžino 4.999 km.

Kolumbija

Kolumbija ima četrto najdaljšo obalo dolžine 3.208 kilometrov. Njegovo prebivalstvo ima neenakomerno porazdelitev in ima na južnih območjih tropski deževni gozd.

Venezuela

Peta najdaljša obala v Južni Ameriki je Venezuela, ki je dolga 2.800 kilometrov. Država se nahaja na severni obali svoje celine in obsega približno 912.050 kvadratnih kilometrov.

Peru

Na zahodni obali Južne Amerike je Peru, država, ki se sooča s Tihim oceanom in ima šesto najdaljšo obalo. Dolžina njene obale je dolga približno 2.414 kilometrov.

Ekvador

Ekvador na severu meji na Kolumbijo, na vzhod in jug pa na Peru. Država ima sedmo najdaljšo obalo, dolgo 2237 kilometrov, na zahodni strani Tihega oceana.

Gvajana

Država, ki se uvršča na osmo mesto na seznamu, je Gvajana z obalo, dolgo 459 kilometrov. Gvajana pokriva površino približno 214.969 kilometrov.

Naravne nesreče in spremembe v južnoameriških obalah

Naravne nesreče, ki bodo prizadele obale Južne Amerike, vključujejo potrese in cunami, saj se Tihi ocean šteje za tektonsko. El Nino-južna oscilacija (ENSO) povzroča različne učinke v različnih regijah južnoameriške obale. Na primer, v Kolumbiji, ko se raven morja dviguje, se spremeni otokna ovira, medtem ko v Peruju ENSOs povzročijo nenaden obstoj usedlin na obali. Obstaja tudi premikanje sipin v Braziliji zaradi suhih razmer zaradi ENSO. Prebivalci Južne Amerike so se nagibali k obalam, zaradi česar je erozija zaradi različnih človeških dejavnosti, ki se odvijajo v bližini obalne regije, olajšala in okrepila.