Seznam predsednikov Azerbajdžana

Ko je Sovjetska zveza padla leta 1991, je Azerbajdžan postal neodvisna republika. V tistem času je imel štiri predsednike. Prva dva sta bila izpuščena s prevrati in nesoglasji, zadnji dve pa sta oče in sin.

Predsedniki Azerbajdžana od leta 1991

Ayaz Mutallibov - 1991-1992

Ayaz Mutallibov je bil zadnji voditelj sovjetskega Azerbajdžana in prvi vodja neodvisnega Azerbajdžana. Mutallibov, rojen 12. maja 1938, je bil od oktobra 1991 predsednik neodvisnega Azerbajdžana, 15. maja 1992 pa ga je zrušila Azerbajdžanska ljudska fronta. Mutallibov se je rodil 12. maja 1938 v Bakuju. 8. septembra 1991 je bil izvoljen za predsednika na nacionalnih volitvah za enega kandidata, 18. oktobra 1991 pa je Azerbajdžanski vrhovni svet SSR razglasil državo neodvisno od Sovjetske zveze. Po strmoglavljenju je leta 1992 izgnal v Moskvo.

Abulfaz Elchibey - 1992-1993

Abulfaz Elchibey je bil rojen 7. junija 1938 in je bil prvi neodvisni Azerbajdžan, demokratično izvoljen predsednik. Njegov mandat je trajal od 16. junija 1992 do 15. junija 1993, ko ga je zrušil naslednik Heydar Aliyev. Elchibey je odraščal v gorah Nakhichevana, avtonomne sovjetske republike in po zgodnjem šolanju odšel v Baku, kjer je študiral arabščino na državni univerzi v Azerbajdžanu. Po prevajalskem delu v Egiptu se je vrnil v Baku in predaval na univerzi od 1969 do 1974. Ko so 7. junija 1992 potekale nacionalne volitve, je Elchibey premagal sedem drugih kandidatov, ki so osvojili 54 odstotkov glasov. V svojem mandatu je uspel povabiti Sovjete, da povsem umaknejo svojo vojsko iz Azerbajdžana, prvega od nekdanjih sovjetskih republik, da bi to dosegli. Elchibeyjeva vlada je ustanovila tudi nacionalno kaspijsko mornarico in dosegla sporazum z Rusijo o sprejemu četrtine sovjetske kaspijske mornarice iz Bakuja. Po njegovem predsedovanju je Elchibey odšel v izgnanstvo v Nakhichevan do leta 1997 in postal kritik avtokracije predsednika Alijeva. Leta 2000 so mu diagnosticirali rak prostate in umrl 22. avgusta istega leta v Ankari v Turčiji.

Heydar Aliyev - 1993-2003

Heydar Aliyev je bil tretji predsednik post-sovjetskega Azerbajdžana od oktobra 1993 do oktobra 2003. Rojen je bil 10. maja 1923 v mestu Nakhchivan. Po diplomi na Nakhchivanski pedagoški šoli leta 1939 je študiral arhitekturo na industrijskem inštitutu v Azerbajdžanu. Alijev je tudi diplomiral na Azerbajdžanski državni univerzi leta 1957, kjer je študiral zgodovino. Do leta 1967 je postal predsednik Državnega odbora za varnost in zaslužil generalni čin poročnika. Leta 1969 ga je imenoval Leonid Brežnjev za prvega sekretarja Centralnega komiteja Azerbajdžanske partije in postal vodja Azerbajdžanske republike. Do leta 1987 je imel vplivne položaje v komunistični partiji v Azerbajdžanu, celo pet let je bil podpredsednik vrhovnega sovjeta ZSSR. Aliyev je oktobra 1987 odstopil zaradi domnevnih korupcijskih dejanj, ki jih je proti njemu podal Mikhael Gorbačov.

Ilham Aliyev 2003 - danes

Ilham Aliyev, četrti predsednik Azerbajdžana, je bil rojen 24. decembra 1961 v Bakuju. Nasledil je svojega očeta Heydarja Alijeva 31. oktobra 2003 kot predsednik. Po končani srednji šoli v Bakuju se je Ilham leta 1977 vpisal na Moskovsko državno univerzo za mednarodne odnose (MSUIR) in leta 1982 diplomiral. Ilham je nadaljeval podiplomski študij na isti univerzi. Od leta 1997 je bil tudi predsednik nacionalnega olimpijskega komiteja Azerbajdžana. Leta 1999 je bil Ilham izvoljen za namestnika predsednika stranke Novega Azerbajdžana in prvi namestnik predsednika leta 2001. 4. avgusta 2003 je Ilham postal izvoljen v parlament.

Azerbajdžanski sistem upravljanja

V Azerbajdžanu je predsednik, čeprav je večinoma obreden, predsednik države. Toda velik del države vodi predsednik vlade. Od leta 1991 so vsi štirje predsedniki Azerbajdžana muslimani.

Predsedniki Azerbajdžana od leta 1991

Predsedniki Azerbajdžana od leta 1991Trajanje v uradu
Ayaz Mutallibov

1991-1992
Abulfaz Elchibey

1992-1993
Heydar Aliyev

1993-2003
Ilham Aliyev ( prvotni )2003-danes