Iraški predsedniki vlad
Položaj ministrskega predsednika Iraka je bil ustanovljen 11. novembra 1920, ko je bila pod britansko upravo ustanovljena Kraljevina Irak, ki je trajala od takrat do leta 1958, kot protektorat britanske Britanije. Irak je po prvi svetovni vojni padel v britanske roke s porazom in kasnejšim padcem Otomanskega cesarstva, ki je prej imelo iraško regijo. Leta 1932 je Kraljevina Irak postala popolnoma suverena država, ki ni bila pod upravo Združenega kraljestva. Kraljevina Irak je bila nato strmoglavljena v državnem udaru leta 1958, ki se imenuje revolucija 14. julija. To je pripeljalo do ustanovitve Republike Irak in začetka seznama predsednikov vlad v okviru republike, obdobja iraškega upravnega sveta po koncu invazije ZDA leta 2003 in strmoglavljenja vlade pod vodstvom Sadama Huseina (1937-2006) in Republiko Irak. Od prehoda med prehodno vlado in prvo stalno vlado države po splošnih volitvah decembra 2005 sta bila le dva predsednika vlade, Nouri al-Maliki in Haider al-Abadi.
Iraški predsedniki vlad
Abd al-Karim Qasim
Abd al-Karim Qasim (1914-1963) je bil prvi premier Republike Irak. Bil je iraški nacionalist in brigadir v iraški vojski, ki je vodil 14. julijsko revolucijo, ki je zrušila to iraško monarhijo. Skoraj takoj je prevzel oblast po državnem udaru in postal predsednik vlade. V času njegovega predsedovanja je umaknil prepoved iraške komunistične partije in porabil veliko časa, da bi poskušal nežno uravnotežiti desno krilo, nacionaliste, vse Arabce, Kurde in komuniste. Qasim je prav tako zasegel 99% zemljišč od Iraka Petroleum Company, ki je v britanski lasti, in nadzorovalo prerazporeditev teh zemljišč revnim, srednjim slojem in kmetom. Imel je tudi, da je ustava, ki je bila ponovno napisana, še bolj spodbujala ženske, ki sodelujejo v iraški družbi.
Sadam Husein
Saddam Hussein (1937-2006) je bil dvakratni iraški premier in tudi njegov predsednik v svoji dolgi vladavini kot diktator, ki je desetletja vladal Iraku. Saddam se je kot član stranke Ba'ath vračal na oblast v letih po Ramazanski revoluciji kot podpredsednik in silnik predsednika in predsednika vlade Ahmeda Hassana al-Bakrja (1914-1982), ki je pomagal voditi revolucijo. Ko je Al-Bakr v poznih sedemdesetih letih postal šibkejši in bolan, je Saddam prevzel pomembnejšo vlogo v vladi, ki je dosegel vrhunec, ko je al-Bakr odstopil julija 1979, Saddam pa je prevzel predsedstvo. Sadam je bil od tega trenutka predsednik države, dokler ga je v času ameriške invazije in premierja ta čas celo strmoglavil, razen kratkega obdobja od leta 1991 do leta 1994. Med svojim časom vodenja države je Saddam razvil kult osebnosti. ki je prežel državo.
Nouri al-Maliki
Nouri al-Maliki je bil prvi premier nove republike Irak po ameriški invaziji, strmoglavljenju Sadama Huseina in prehodu s kasnejše prehodne vlade na stalno vlado. Maja leta 2006 je prisegel kot predsednik vlade. Na začetku svojega mandata je kot premier delal na zatiranju upornikov, imel je sporne stike z novinarji in podpisal smrtno kazen za usmrtitev Sadama Huseina. Prav tako je skoraj ves svoj mandat porabil za uravnovešanje zahtev in skrbi sunitskih, šijitskih in kurdskih frakcij v Iraku. Prav tako se je pogajal in nadziral morebiten umik ameriških vojakov iz države s sporazumom med ZDA in Irakom iz leta 2008. Njegova uprava je porabila tudi prihodek od nafte za energijo in kmetijstvo, pa tudi za obnovo. Proti koncu svojega časa predsednika vlade je iraška državljanska vojna izbruhnila z vzponom ISIS na severozahodnem Iraku. Ker je vlada v tem sporu slabo delovala, je predsednik Fuad Masum, skupaj z drugimi vprašanji, odločil, da bo imenoval Haidarja al-Abadija za prevzem položaja. Vendar pa je Al-Maliki še vedno držal oblast in celo zadevo poslal zveznemu sodišču, vendar je avgusta 2014 odstopil pred nacionalnim in mednarodnim pritiskom.
Imenovanje in vloge iraškega predsednika vlade
Irački predsednik vlade je vodja države in v skladu z najnovejšo ustavo, sprejeto leta 2005, je predsednik vlade tudi pomemben izvršilni organ v državi. Predsednika vlade imenuje Svet Iraka, ki ga izvoli predstavniški svet, ki je enodomni zakonodajalec države in ga izvolijo ljudje. Praviloma se mora svet predsedstva Iraka v dveh tednih dogovoriti o kandidatu za predsednika vlade, če pa tega ne more, potem to nalogo nosi državni zbor. Če se to zgodi, mora predstavniški svet potrditi imenovanje nacionalnih zborov z absolutno večino. Ko je predsednik vlade izvoljen, imajo mesec dni časa, da imenujejo svet ministrov, in če tega ne morejo, potem se predsednik vlade ponovno začne z iskanjem. Predsednik vlade nima meje in prebiva v republikanski palači v glavnem mestu Bagdadu.
Iraški predsedniki vlad
| Predsedniki vlad Republike Irak | Izraz (-i) v uradu |
|---|---|
| Abd al-Karim Qasim | 1958-1963 |
| Ahmed Hassan al-Bakr | 1963; 1968-1979 |
| Tahir Yahya | 1963-1965; 1967-1968 |
| Arif Abd ar-Razzaq | 1, 965 |
| Abd ar-Rahman al-Bazzaz | 1965-1966 |
| Naji Talib | 1966-1967 |
| Abdul Rahman Arif | 1, 967 |
| Abd ar-Razzaq an-Naif | 1, 968 |
| Sadam Husein | 1979-1991; 1994-2003 |
| Sa'dun Hammadi | 1, 991 |
| Mohammad Hamza al-Zubaidi | 1991-1993 |
| Ahmad Husayn Khudayir as-Samarrai | 1993-1994 |
| Mohammad Bahr al-Ulloum | Julija 2003; Marca 2004 |
| Ibrahim al-Jaafari | Avgust 2003; 2005-2006 |
| Ahmed al-Chalabi | September 2003 |
| Ayad Allawi | Oktobra 2003; 2004-2005 |
| Jalal Talabani | Novembra 2003 |
| Abdul Aziz al-Hakim | Decembra 2003 |
| Adnan al-Pachachi | Januar 2004 |
| Mohsen Abdel Hamid | Februarja 2004 |
| Massoud Barzani | Aprila 2004 |
| Ezzedine Salim | Maja 2004 |
| Ghazi Mashal Ajil al-Yawer | Maja 2004 |
| Nouri al-Maliki | 2006-2014 |
| Haider al-Abadi | 2014–2018 |
| Adil Abdul-Mahdi | 2018- |
