Kakšno vlado ima Slovenija?
Slovenija je ena najmlajših evropskih držav, ki je po razpadu Jugoslavije leta 1991 postala samostojna država. Kmalu zatem je Slovenija postala 176. članica Združenih narodov in pridružena članica Evropske unije. Slovenija se nahaja v Srednji Evropi in meji na Italijo, Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo ter na Jadransko morje na jugozahodu.
Slovenska vlada je organizirana v okviru reprezentativne demokratične republike s parlamentarnim sistemom. Ta sistem velja že pred razpadom Jugoslavije leta 1992. Ustava, ki je bila sprejeta decembra 1991, vzpostavlja tri veje oblasti: izvršilno, zakonodajno in sodno. Po tem dokumentu Slovenijo vodita predsednik in predsednik vlade. Ta članek podrobneje obravnava različne komponente slovenske vlade.
Izvršna veja Vlade Republike Slovenije
Izvršilno vejo sestavljajo predsednik, predsednik vlade in kabinet ministrov. Pogosto se imenuje Vlada Republike Slovenije.
Predsednik deluje predvsem kot nacionalna nosilka države. Osebo, ki je na tem položaju, izvoli prebivalstvo na pet let in ima omejitev 2 zaporedna mandata. Predsednik imenuje predsednika vlade, ki običajno izbere vodjo politične stranke z večinsko vlado v državnem zboru. Poleg tega je predsednik vrhovni poveljnik vojske.
Predsednik slovenske vlade ima več politične moči kot predsednik. Osebo na tem položaju imenuje predsednik in jo uradno izvoli državni zbor. Predsednik vlade je odgovoren za nadzor nad nalogami kabineta ministrov, zagotavljanje pravilne izvedbe zakonodaje in odgovarjanje Parlamentu. Poleg tega lahko ta položaj Parlamentu predloži predloge zakona, pripravi državni proračun in upravlja mednarodne zadeve.
Zakonodajni oddelek Vlade Republike Slovenije
Slovenski parlament sestavljajo Državni zbor in Državni svet. Opravljajo vse zakonodajne naloge.
Državni zbor, ki je zgornji dom parlamenta, se na splošno imenuje nacionalni parlament. Sestavlja ga 90 članov, ki so izvoljeni za 4-letno mandatno obdobje. Volitve v državni zbor potekajo na podlagi proporcionalne zastopanosti za 88 članov, dva člana pa izvolita italijansko in madžarsko manjšinsko prebivalstvo. Ta dva predstavnika imata absolutno pravico veta za zakonodajo v zvezi z njunimi etničnimi skupinami. Trenutno ima stranka Modern Center večinsko vlado s 35 sedeži.
Državni svet sestavlja 40 članov, ki so izvoljeni tako, da zastopajo naslednje interese: lokalne (22), nekomercialne dejavnosti (6), zaposleni (4), delodajalci (4) in neodvisni strokovnjaki (4). Čeprav imajo ti posamezniki zakonodajne odgovornosti, ne sprejemajo zakonodaje. Člani državnega sveta opravljajo petletni mandat in jih ne izvoli prebivalstvo. Ta delna vpletenost v državni zbor je razlog, da ustava opredeljuje zakonodajno vejo Slovenije kot nepopolno dvodomno.
Sodna veja Vlade Republike Slovenije
Sodna veja Slovenije deluje neodvisno od izvršilne in zakonodajne veje. Sestavljajo ga tri vrste sodišč. Redna sodišča prve stopnje se delijo na specializacije, vključno s civilno, kazensko, upravno, delovno in socialno varnostjo. Ta sodišča obstajajo na lokalni in okrožni ravni. Druga raven so pritožbena sodišča. Najvišja sodišča v državi so Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče. Vrhovno sodišče je končno sodišče, Ustavno sodišče pa obravnava zadeve, ki se nanašajo na ustavno razlago.
