Katera vrsta vlade ima Gambija?

Gambija je majhna zahodnoafriška država, ki je predsedniška republika, kjer je predsednik države vodja vlade in tudi vodja države. Država izvaja demokratične volitve vsakih pet let. Izvršilni organ ima izvršilno oblast in zakonodajno oblast. Država je imela v svoji zgodovini več obdobij, ko so vojaški udari uvedli diktatorske vlade.

Ustava

V Gambiji je ustava vrhovni zakon, drugi zakoni pa so podrejeni ustavi. Suverenost države je zapisana v ustavi Gambije, pa tudi v pravicah in svoboščinah državljanov. Prva ustava republike je bila razglašena po tem, ko je država leta 1965 postala neodvisna od Velike Britanije. Ko se je vojaški režim končal leta 1997, je bila sprejeta revidirana ustava. Izgon nekdanjega predsednika Yahya Jammeha leta 2016, ki je sprva zavrnil izselitev iz urada, je povzročil ogromno ustavno krizo, dokler ga niso silovito izrinile sile pod vodstvom ECOWAS-a. Ustava navaja, da vlado sestavljajo tri veje izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti.

Izvršni organ

Izvršni organ je vladni organ, ki je pooblaščen za preučevanje interesov vlade na lokalni in mednarodni ravni. V skladu z ustavo Gambije je predsednik vodja izvršne oblasti in ima izvršilno oblast. Predsednik je izvoljen na demokratičnih volitvah s splošnim glasovanjem za petletni mandat brez omejitev glede števila mandatov, ki jih lahko opravlja. Drugi člani izvršilnega odbora so podpredsednik, generalni državni tožilec in ministri. Vse ministre imenuje predsednik in ne morejo biti člani zakonodajnega telesa. Vloga ministrov je, da svetujejo predsedniku in nadzorujejo dejavnosti svojih ministrstev.

Zakonodajalec

Zakonodajna skupnost Gambije je veja oblasti, pooblaščena za oblikovanje novih zakonov in spremembo obstoječih zakonov. Zakonodajalec je znan tudi kot državni zbor, ki ga sestavlja 53 izvoljenih članov in pet članov, ki jih imenuje predsednik. Gambija ima enodomni parlamentarni sistem z enim samim parlamentom, ki je državni zbor. Govornik je vodja Državnega zbora in je pooblaščen za vodenje postopka v parlamentu ter predseduje parlamentarnim glasovanjem pri sprejemanju zakonov. Govornika in njegovega namestnika izberejo izmed imenovanih članov parlamenta in ne izvoljenih članov. Izvoljeni člani parlamenta so izvoljeni z demokratičnim procesom za petletni mandat.

Sodstvo

Pravosodje je veja oblasti, katere mandat je pravosodje, kjer naj bi bila taka uprava nepristranska in poštena. Glavni sodnik je vodja sodstva in ga imenuje predsednik po posvetovanju s komisijo za sodno službo. Najvišji sodni organ je vrhovno sodišče, njegove sodnike (vključno z glavnim sodnikom) pa imenuje predsednik.