Reka Amur

Opis

Amur, deseta najdaljša reka na svetu, je vzhodnoazijska reka, ki tvori mejo med daljnim vzhodnim okrožjem Ruske federacije in severovzhodno Kitajsko. Reka izvira iz izvira v rekah Šilka in Argun, prva pa se dviga ob sotočju reke Ingode in Onona v Sibiriji, slednja pa se pojavlja v notranjosti Mongolije. Reka Amur se je spustila v severozahodni del Tiha oceana prek Tatarske ožine. Reka in njeni pritoki odtekajo kotlino s površino 1.855.000 kvadratnih kilometrov. V toku svojega toka je Amur tudi naravna meja med kitajsko provinco Heilongjiang in jugovzhodno Sibirijo v Rusiji.

Zgodovinska vloga

V antičnih časih je v porečju reke Amur živelo veliko število nomadskih skupin lovcev in nabiralcev, ki so za preživetje močno odvisni od ribolova v vodah Amurja. Leta 1644 so kitajsko dinastijo Qing ustanovili nasledniki manžurskih plemen, ki so živeli v regiji. V dolgem časovnem obdobju je porečje reke Amur vodila kitajska dinastija Qing. Čeprav so ruski raziskovalci, kot sta Vasilij Poyarkov in Yerofey P. Khabarov, in ruski trgovci od 17. stoletja do ozemlja Amurja pogosto stopili, je prevladala kitajska suverenost, kar potrjuje tudi Nerčinska pogodba iz leta 1689. Vendar pa je v poznem 19. stoletju Rusko cesarstvo, kot je bilo po Aigunski pogodbi leta 1858, pridobilo vsa zemljišča severno od Amurja, leta 1860 pa so s Pekinško konvencijo Rusi zasedli tudi zemljišča v spodnjem amurskem bazenu in vzhodno od reke Ussuri. Kitajska je kmalu postala previdna glede ruskih pridobitev zemljišč vzdolž Amurja, leta 1969 pa je med kitajsko in rusko oblastjo izbruhnil kitajsko-sovjetski mejni konflikt ob Ussuriju, pritoku Amurja. Z uradnim razpadom Sovjetske zveze leta 1991 so se napetosti med Kitajsko in Rusijo zmanjšale, poskušali pa so tudi bolj mirno razporeditev ozemelj vzdolž Amurja med tema dvema državama.

Sodobna pomembnost

Reka Amur je pomembna plovna pot za prevoz blaga in osebja iz notranjosti Sibirije in Kitajske v pristanišča ob obali Pacifika. Pokrovka, Leninskoye in Khabarovsk v Rusiji in Aihui na Kitajskem so nekatera od pomembnih pristanišč ob reki Amur. Reka je tudi pomemben vir ribolova in veliko število ljudi, ki so se naselili ob bregovih reke, so odvisni od ribištva zaradi preživetja. Z ekološke perspektive, reka Amur gosti nekaj najbolj bogato z živalskimi vrstami zmernih gozdov in mokrišč na svetu. Je tudi najdaljša neprekleta reka na vzhodni polobli.

Habitat

Porečje reke Amur ima veliko število vegetacijskih območij v različnih delih porečja. Taiga gozdovi in ​​mokrišča, manžurski mešani gozdovi, amurski travniki, gozdne stepe, travniki in tundrski tipi vegetacije se pojavljajo po različnih poteh reke in njenih pritokov. Mokrišča vzdolž porečja reke Amur so nekateri izmed najbolj dragocenih ekosistemov vzdolž porečja, ki se kažejo v raznolikosti flore in favne. Ta mokrišča so ključna točka pri selitvah milijonov ptic, vključno z belimi štorkami in japonskimi žerjavi. V porečju reke Amur živi več kot 5000 vrst žilnih rastlin, 70 vrst sesalcev in 400 vrst ptic. Redki in ogroženi sibirski (ali amurski) tigri in daljni vzhodni leopard so nekatere od najbolj znanih vrst sesalcev, ki živijo v porečju Amurja. Reko Amur naseljuje tudi raznovrstnost ribjih vrst, v spodnjem toku reke je 100 vrst, v zgornjem delu pa 60 vrst. Sibirski losos, Burbots in Sigs so nekatere od komercialno najpomembnejših severnih vrst. Medtem so kitajski krapi in gredi ulovljeni v južnih delih reke.

Grožnje in spori

Onesnaževanje je velika nevarnost za reko Amur. Leta 2005 je prišlo do velikega onesnaženja. Povzročilo ga je sproščanje velike količine onesnaževal v pritok Amhu na Kitajskem v Songhui. Industrijska onesnaževala, kot so benzen, piren in nitro-benzen, so nekatera od glavnih onesnaževalcev, ki so vstopila v Amur. Zastrupitev dna s sedimenti reke Amur z živim srebrom je prav tako velika grožnja kakovosti vode te reke. Preiskava tega vprašanja je pokazala, da so brezobzirne prakse rudarjenja cinabarita v bližini reke in nepravilno ravnanje z odpadki odgovorne za izpust živega srebra v vode reke. Poleg problematike onesnaženja je tudi porečje reke Amur že dolgo občutljiva meja med Kitajsko in Rusijo, gospodarski pomen te reke za obe strani pa je pogosto povzročil spore med tema dvema državama za nadzor nad reko in njenimi okoliškimi območji.