Združeni narodi - mednarodne organizacije v zgodovini

Ustanovitev

Pred ustanovitvijo Združenih narodov (ZN) je bila Liga narodov, ustanovljena leta 1919, odgovorna za spodbujanje mednarodnega sodelovanja in miru. Njegov pomen pa se je zmanjšal v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so sile osi dobile vpliv in sprožile drugo svetovno vojno. Leta 1942 je bila podpisana "Deklaracija Združenih narodov" za uradno razglasitev sodelovanja zaveznikov med drugo svetovno vojno. V tem času so izraz Združeni narodi skovali britanski premier Winston Churchill in predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt. Prvi uradni poskus ustanovitve ZN se je začel s pripravo Ustanovne listine Združenih narodov na konferenci ZN o mednarodni organizaciji, ki je potekala v San Franciscu v Kaliforniji aprila 1945. Konvencijo je vodil Roosevelt, Churchill in Sovjetski premier, Joseph Stalin, so se udeležili vladni predstavniki 50 držav in več nevladnih organizacij (NVO). Po dveh mesecih so končno listino podpisali vsi prisotni narodi, razen Poljske, ki takrat ni mogla poslati predstavnika na konferenco in je podpisala listino 15. oktobra 1945. Končno, po ratifikaciji Ustanovne listine Listine, ki so jo sprejele vlade sodelujočih držav, so bile uradno ustanovljene 24. oktobra 1945. Cilj ustanovitve te mednarodne organizacije je bil zaščititi prihodnje generacije sveta pred škodljivimi posledicami vojne in ponovno potrditi vero človekovih pravic. Prav tako je bil namenjen vzpostavitvi enakih pravic za vse in spodbujanju pravice, svobode in družbenega napredka za ljudi po svetu.

Članstvo

ZN, ki je medvladna organizacija, ima trenutno 193 držav članic. Države, ki so podpisale in ratificirale Ustanovno listino Združenih narodov leta 1945, se imenujejo izvirni člani OZN. Varnostni svet ZN ima pet stalnih članic, in sicer (celinsko) Kitajsko, Rusijo, Francijo, Združeno kraljestvo in Združene države. Vsi ti člani so pooblaščeni za uveljavljanje veta pri resolucijah ZN in se zato imenujejo "veliki 5", "P5" ali "stalni pet". Druge države so se pridružile Združenim narodom v poznejših letih, po določenih protokolih, da bi postale članice te prestižne svetovne organizacije. Proces prijave za članstvo v ZN običajno vključuje prošnjo države za članstvo z izjavo, da je pripravljena sprejeti vse obveznosti, ki so podrobno določene v Ustanovni listini ZN. Po tem je Varnostni svet ZN sprejel odločitev in sprejel resolucijo, v kateri je pozval Generalno skupščino ZN, naj sprejme državo. Člani generalne skupščine ZN nato sprejmejo svojo resolucijo, v kateri so sprejeli novo državo v ZN ali ne.

Struktura

Šest glavnih organov opredeljuje strukturo ZN. To so namreč Generalna skupščina, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Sekretariat ZN, Mednarodno sodišče in Skrbniški svet. Generalna skupščina je edini organ ZN, ki ga zastopajo vse 193 držav članic, in je vključen v naloge oblikovanja politik ZN. Dvotretjinska večina glasov članov Generalne skupščine mora sprejeti pomembne odločitve o zadevah, kot so mir in varnost, proračuni, sprejem novih članov in druge politike ZN, medtem ko druge manj pomembne teme zahtevajo podporo preprostega večino. Varnostni svet ZN opravlja pomembno funkcijo ZN pri zagotavljanju vzdrževanja mednarodnega miru in varnosti. V njem 5 stalnih in 10 nestalnih članov, vsak z enim glasovanjem, sprejema odločitve o svetovnem miru in varnostnih zadevah, vsi drugi člani ZN pa morajo sprejeti ukrepe, ki jih je sprejel Svet. Varnostni svet ima tudi pravico, da dovoli uporabo sile za reševanje groženj globalnemu miru in varnosti. Cilj razvoja OZN upravlja Ekonomsko-socialni svet, ki obravnava oblikovanje, izvajanje in izvajanje politik in ukrepov v zvezi s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi vprašanji, ki vplivajo na svetovne narode. Ima 54 članov, ki jih izvoli Generalna skupščina, ti člani pa se prekrivajo s triletnim mandatom.

Sekretariat ZN je funkcionalno jedro ZN. Vodi ga generalni sekretar, ki mu pomaga na tisoče uslužbencev ZN, in opravlja vsakodnevne dejavnosti ZN v skladu z navodili njenih glavnih organov. Mednarodno sodišče je sodni organ ZN s sedežem v Haagu na Nizozemskem. Ko jih imenujejo pooblaščeni organi ZN, sodeluje pri reševanju mednarodnih pravnih sporov in svetovanju državam članicam OZN. Skrbniški svet je zelo specializiran organ znotraj Združenih narodov, ki je bil prvotno odgovoren za nadzor nad 11 ozemlji zaupanja ZN in spremljanje njihovega napredka pri samoupravljanju in neodvisnosti. Vse od 11 ozemelj, ki so bile ustanovljene, so do leta 1994 dosegle svojo svobodo, zato so 1. novembra 1994 dejavnosti sveta in mandat tega sveta enkrat letno prekinili.

Cilji

Glavni cilj ZN je ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Ta cilj uresničuje s sprejetjem ukrepov za preprečevanje mednarodnih konfliktov, pomoč strankam, ki so vpletene v spore, za mirno reševanje njihovih vprašanj, ohranjanje mirovne enote in pošiljanje mirovnih sil v območja z motnjami, da se ustvarijo pogoji, ki vodijo do prekinitve sporov in nemirov ter vzpostavitev miru. Drug pomemben cilj ZN je podpreti mednarodno pravo in zagotoviti, da bodo prizadete države spoštovale in strogo spoštovale mednarodne pogodbe in druge zakone. Poleg ohranjanja svetovnega miru, prava in reda imajo ZN tudi humanitarno vlogo in si zelo prizadevajo za zaščito in spodbujanje človekovih pravic ter spodbujanje trajnostnega razvoja. Zagotavljanje humanitarne pomoči tistim, ki jo potrebujejo, zlasti v času naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, je tudi eden od glavnih ciljev ZN. Združeni narodi imajo več specializiranih programov in skladov (UNDP, UNICEF, UN Women, UN-Habitat itd.), Specializiranih agencij (Svetovna banka, WHO, FAO, UNESCO, ILO itd.) Ter drugih subjektov in organizacij (UNAID, WTO) itd.), ki sodelujejo pri doseganju ciljev ZN.

Sedanja država

ZN imajo trenutno status ene najpomembnejših mednarodnih organizacij na svetu, ki je v veliki meri odgovorna za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ter za zagotavljanje humanitarne pomoči v času katastrofe. ZN, ki so nastali po uničenju druge svetovne vojne, je uspelo zmanjšati in rešiti konflikte. Rezultat je bil očiten v manj ljudi, ki so umrli v konfliktih v prvem desetletju 21. stoletja kot tisti v katerem koli desetletju 20. stoletja. ZN so prav tako pripomogli k zmanjšanju velike lakote, saj je zaradi prehrambenih kriz umrlo tudi manj ljudi. FAO, Svetovni program za hrano in drugi skladi in programi ZN so pomagali zmanjšati pojavnost podhranjenosti na svetovni ravni. ZN so s temi politikami, programi in sredstvi, namenjenimi varstvu okolja, uspeli zaščititi tudi kritične habitate z visoko biotsko raznovrstnostjo, kot so Galapaški otoki. Številne Nobelove nagrade za mir so osvojili tudi posamezniki in agencije, ki so neposredno povezane z ZN. Čeprav so bili Združeni narodi v preteklosti kritizirani za nekatere od svojih odločitev in politik, mnogi z ne tako pozitivnimi rezultati, dosežki te organizacije pri odpravljanju skrajne revščine ter prehranske, zdravstvene in okoljske krize po vsem svetu ter njena postopnost razvojne dejavnosti, ni mogoče zanikati. Zato ta organizacija še naprej deluje z namenom, da bi koristila tem generacijam, da prihajajo z razvojnimi in mirovnimi dejavnostmi.