Ali ste vedeli, da je izločitvena cona Černobila zdaj polna divjih živali?
Po katastrofalni jedrski katastrofi so ukrajinske živali pokazale, kako bi lahko preživele, razmnožile in obnovile izgubljeno prevlado, pod pogojem, da nobena človeška prisotnost ni bila na poti.
5. Černobilska katastrofa
Pred tridesetimi leti, 26. aprila 1986, je prišlo do največjega naključnega izpusta sevanja v celotni zgodovini jedrske energije. Dogodek se je zgodil v Černobilu, ozemlju Ukrajine, ki je bilo takrat del Sovjetske zveze. Takoj po tem, ko se je zgodila jedrska nesreča, se je začela evakuacija vseh prebivalcev regije v območju 30 kilometrov od epicentra eksplozije reaktorja 4. Prevladujoči severozahodni vetrovi so premikali velike mase onesnaženega zraka v smeri Belorusije, Rusije in drugod po regijah severne Evrope. Od takrat so minila tri desetletja in predmet znanstvenih študij še vedno zajema dva glavna dejavnika: učinek skrajnega radioaktivnega onesnaženja na veliko naravno ozemlje (širina 2.800 kvadratnih kilometrov) in odsotnost človeške populacije na prizadetih območjih. Stopnja sevanja v delih prizadetega območja je 10 do 30-krat višja od sprejemljivih norm.
4. Zapuščanje ljudi
Vsakemu, ki je zapustil CEZ (Černobilska evakuacijska cona) po nalogu oblasti, so bila v večjih mestih Ukrajine podeljena brezplačna stanovanja in denarno nadomestilo. Toda mnogi se niso mogli prilagoditi mestnemu življenju in se kmalu vrnili na svoje kraje. Poleg razseljenih oseb CEZ stalno obiskujejo turisti, zalezovalci in neodvisni raziskovalci. Oglasi so objavljeni povsod in opozarjajo na nevarnost, da ostanejo na kontaminiranem območju, in ikona žuto-črnega sevanja je najpogostejši simbol, s katerim se bodo na tem območju srečevale človeške oči.
3. Vrnitev k naravi
Znanstveniki iz Velike Britanije imajo nameščene kamere na drevesih in prostor opremijo z viri vonja, ki so privlačni za živali. Da bi se izognili napakam, ko iste živali obiskujejo vroče točke, so bile razdalje kamer med seboj vsaj 3 kilometre. Poleg fotografij številnih prebivalcev černobilske favne, objavljenih v reviji Frontiers in Ecology and the Environment, so znanstveniki vzeli vzorce zemlje, sledili so potni poti živali na poti in vzeli sonde živalskih odpadkov.
2. Kaj divje živali uspeva v Černobilu danes?
Območje Černobila je namerno postalo eno največjih naravnih rezervatov v Evropi. Je bila najhujša jedrska nesreča manj škodljiva za naravne ekosisteme kot ljudje? V gozdovih in slikovitih travnikih se verjetno uspevajo tudi divji prašiči, volkovi, losovi, medvedi, risi, orlovi belorepi in številne vrste jelenov. Znanstveniki iz Velike Britanije imajo nameščene kamere na drevesih in prostor opremijo z viri vonja, ki so privlačni za živali. Da bi se izognili napakam, ko iste živali obiščejo vroče točke, je bila razdalja med seboj oddaljena vsaj 3 km. Poleg slik številnih prebivalcev černobilske favne, objavljenih v reviji Frontiers in Ecology and the Environment, so znanstveniki vzeli vzorce zemlje, izsledili pot potovanj živali na poti in vzeli sonde živalskih odpadkov. V letih, ki so sledili nesreči, je bil določen drzen poskus, ko je območje pripeljalo več posameznikov konja Przewalskega, in do takrat, ko so bili ti artiodaktili ogroženi. Presenetljivo je, da so do konca leta 2015 na podlagi slik in vzorcev sledi znali ugotoviti okoli sto takih, nekdaj skoraj izumrlih konjev, ki se pasejo na bogatih travnikih Černobila.
1. Tekoče radioaktivne grožnje
Trideset let ni le mejnik tragedije, temveč tudi polovica obdobja veljavnosti za radioaktivni element cezij 137, enega glavnih onesnaževalcev po nesreči. V naslednjih sto letih bodo območja Černobila ostala opuščena, kjer bi odpravo posledic nesreče opravili delavci, ki delajo v izmenah, in v skladu z vsemi predpisi o varstvu pred sevanji. Zemljevidi prikazujejo stopnje onesnaženosti v ČEZ, odvisno od tega, kje plutonij in cezij dotakneta površino Zemlje.
