Kaj je AU?
Kaj je Afriška unija?
Afriška unija (AU) je politična in upravna organizacija, ustanovljena leta 2002. Sestavlja jo 54 držav v Afriki z glavnim upravnim kapitalom v Adis Abebi v Etiopiji. Sedež je v Konferenčnem centru in pisarniškem kompleksu AU. Stavba ima 20 nadstropij in plenarno dvorano s 2.500 sedeži.
Afriška unija ima več ciljev, med njimi je predvsem spodbujanje in spodbujanje enotnosti med afriškimi državami in državljani. Poleg tega si ta organizacija prizadeva za ohranitev neodvisnosti svojih članov, za spodbujanje miru in varnosti, za zaščito človekovih pravic in za spodbujanje trajnostnega razvoja v gospodarskem in socialnem smislu.
Zgodovina Afriške unije
AU izvira iz Zveze afriških držav šestdesetih let, Organizacije afriške enotnosti (OAE) iz leta 1963 in Afriške gospodarske skupnosti iz leta 1981. Kritike o učinkovitosti teh organizacij so privedle do razprav v 90-ih letih med predsednikom države Libije ter voditeljev držav in vlad OAE. Septembra 1999 so uradniki oblikovali Sirte deklaracijo in zabeležili potrebo po Afriški uniji.
Po potrebi so se na vrhovih udeležile različne vlade, da bi opredelile ustavni akt (leta 2000) in izvedbeni načrt AU (leta 2001). Prvo zasedanje je potekalo 9. julija 2002, vodil pa ga je prvi predsednik Južne Afrike Thabo Mbeki. Od takrat so seje odvijale v več državah.
Organizacija Afriške unije
AU je razdeljena na več teles. Skupščina Afriške unije je najmočnejša veja organizacije in jo sestavljajo voditelji vlad držav članic. Skupščina se sestane enkrat letno in glasuje o zakonodaji. Vsaka odločitev mora biti sprejeta z najmanj dvema tretjinama glasov.
Poleg tega ima ta organizacija reprezentativno podružnico - Pan-afriški parlament. Njegovih 265 parlamentarnih predstavnikov izvolijo nacionalna AU poglavja. Nahaja se v mestu Midrand v Južni Afriki in služi spodbujanju demokratičnega sodelovanja pri delovanju AU.
Izvršni svet, ki ga sestavljajo zunanji ministri, ki pripravljajo gradivo, ki ga predloži skupščini v razpravo in odobritev. Svet odloča o vprašanjih prehrane, kmetijstva, zunanje trgovine, komunikacij in socialne varnosti.
Sodišče Afriške unije se je od leta 2009 odločilo o sporih, ki zadevajo pogodbe AU. To sodišče pa bo kmalu nadomestilo Afriško sodišče za pravosodje in človekove pravice, ki bo delovalo kot združitev Sodišča Evropskih skupnosti in Evropskih skupnosti. Sodišče za človekove pravice in pravice ljudi.
Svet za mir in varnost je bil ustanovljen leta 2004 kot hiter odziv na konfliktne in krizne razmere po vsej Afriki. Ta svet je odgovoren tudi za preprečevanje in reševanje sporov, ko se pojavi. Poleg tega je zadolžen za reševanje sporov in nadzor mirovne izgradnje po konfliktu. Skupščina izvoli 15-člansko telo, ki temelji na regionalni organizaciji.
Druge veje AU vključujejo: ekonomski, socialni in kulturni svet; Odbor stalnih predstavnikov; Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev ter Novo partnerstvo za razvoj Afrike.
Izzivi Afriške unije
Afriška unija se mora soočiti s številnimi ovirami za uresničitev svojih ciljev. Ta vprašanja vključujejo: prisotnost avtoritarnih režimov, stalno pojavljanje državljanskih vojn, ekstremne razmere slabega zdravja in revščine, potrebo po izboljšanju gospodarstva in pomanjkanje trajnostnega razvoja in okoljskih politik.
V zvezi z zdravstvenimi težavami se afriške države soočajo z epidemijo malarije in HIV / AIDS. Dejstvo je, da ima podsaharska Afrika najvišjo stopnjo virusa HIV, ki jo najdemo kjer koli na svetu, vsako leto pa umre milijon ljudi. V več državah se ocenjuje, da je okuženih vsaj 20% spolno aktivnega prebivalstva. Ta diagnoza zmanjšuje pričakovano življenjsko dobo prevoznikov za 6, 5 let. Poleg tragedije in izgube za posameznike in njihove družine bo to negativno vplivalo tudi na rast BDP za AU. To še posebej velja za Južno Afriko, ki predstavlja 30% celotne ekonomije AU.
Ko je nekdanji ameriški predsednik Barack Obama govoril na AU 29. julija 2015, je obravnaval številne izzive za napredek AU, vključno s pomanjkanjem demokracije in nekooperativnimi voditelji. To se vidi v Libiji, ki jo je leta 2011 povzročila državljanska vojna. Poleg tega si je Afriška unija prizadevala za ponovno vzpostavitev miru v več regionalnih konfliktnih območjih. Ta področja vključujejo: Darfur v Sudanu, kjer je Afriška unija v letu 2005 poslala 7000 pripadnikov mirovnih sil; Somalija, kjer je Afriška unija delala za vzpostavitev prehodne vlade po obdobju približno 20 let brez delujoče vlade; in Anjouan v Komorih, kjer je Afriška unija ustavila politične nemire in invazijo na neodvisnost od Komorov.
Načrti za prihodnost Afriške unije
Poleg prej omenjenih izzivov je Afriška unija določila tudi zelo zapletene cilje za prihodnost. Ena od teh je ustanovitev Združenih držav Afrike ali vlade Unije. Ta organizacija je že pripravila nekaj predlogov o tem, kako oblikovati vlado Unije, čeprav se nekatere države članice ne strinjajo s točnim pristopom. Nekateri prihodnji koraki, ki jih je treba sprejeti, vključujejo večjo nujnost za konsolidacijo gospodarskih in političnih ukrepov afriških držav ter revizijo podružnic Afriške unije, da bi okrepili organizacijo in se približali afriški vladi Unije.
Kot del cilja oblikovanja bolj združene fronte v Afriki je Afriška unija določila tudi druge prihodnje cilje za svoje države članice. Da bi izboljšali trgovino in povečali svojo uvozno in izvozno industrijo, je skupščina AU določila misijo vzpostavitve območja proste trgovine znotraj svojih držav članic. Da bi AU olajšala prehod v območje proste trgovine, načrtuje tudi vzpostavitev carinske unije in enotnega trga. Eden od zapletov združenega trga v Afriki je, da vsaka država uporablja drugačno valuto. V ta namen je Afriška unija opredelila tudi željo po oblikovanju skupne valute in centralne banke. Ta zamisel je bila predlagana v Afriški monetarni uniji, ki namerava do leta 2023 imeti skupno valuto in centralno banko do leta 2028. Načrt bo podoben Evropski uniji.
