Kaj je bila Republika Biafra?

Republika Biafra je bila odlomna država iz Republike Nigerije. Republika Biafra je bila prej razglašena za suvereno državo leta 1966 s strani Chukwuemeka Odumegwu Ojukwu (vojaški guverner vzhodne Nigerije). Ta izjava je privedla do nigerijske državljanske vojne. Republika Biafra je obstajala med letoma 1967 in 1970, preden se je predala zvezni vojaški vladi Nigerije.

Geografska lokacija Republike Biafra

Republika Biafra je bila ustanovljena na območju jugovzhodne Nigerije, kjer je prevladovala skupnost Igbo. Na vzhodu je meji na Kamerun, na severu in zahodu pa na mejo z Republiko Nigerijo. Velikost te države je bila približno 29.000 kvadratnih milj. Druga plemena, ki so naselila to državo, razen igbov, so Ibibio, Efik, Annang in Ijaw.

Vzrok nigerijske državljanske vojne

Odcep Biafre je bil glavni vzrok nigerijske državljanske vojne, znane tudi kot vojna Biafra. Po osamosvojitvi Nigerije leta 1960 je prišlo do napetosti med nigerijskimi skupnostmi, saj nove meje države niso odražale prejšnjih etničnih meja, ki so bile določene. Severni del je bil musliman, sestavljen je iz večine hausa in Fulani skupnosti. Jug je bil večinoma krščan z Igbo na jugovzhodu, medtem ko je na jugu živela jorubska skupnost. Vojaški udar januarja 1966 je privedel do umora 30 političnih voditeljev, vključno s predsednikom vlade Nigerije in severnim premijerom. Zdelo se je, da gre za igbo, saj premier južne regije in predsednik (oba Igbo) nista ubila. Julija 1999 je bil še en vojaški državni udar, ki so ga pripravili severni častniki. Do septembra je bilo na severu ubitih približno 30.000 ljudi Igbov, v vzhodnih mestih pa so se pojavile povratne informacije, ki so se še poglabljale v etničnih napetostih v državi. Južni del je bil bogat z nafto, Nigerija pa je bila odvisna od vira. Konflikt je trajal skoraj tri leta, Sever pa se je boril za povrnitev jugovzhodne in jugovzhodne borbe za odcepitev. V tej državljanski vojni je umrlo skoraj dva milijona Nigerijcev. Mnogi državljani Republike Biafra so umrli od stradanja, ker je sever blokiral oskrbo s hrano in medicino.

Predaja republike Biafra

Napad zvezne vojske na Republiko Biafro se je proti koncu leta 1969 še poslabšal, severno pa Biafro. Takratni vojaški vodja Biafre je Ojukwu predal svoje vodstvo generalu generalu Phillipu Efiongu. Ojukwu je nato izgnal sam in svojo družino v Slonokoščeno obalo. General major Philip Effiong se je posvetoval s svojim strateškim odborom in se odločil, da se preda Republiki Nigeriji. Predaja je potekala januarja 1970, Republika Biafra pa je bila popolnoma absorbirana. Afriške države, ki so priznale Biafro kot državo, vključujejo njihove sosede, kot sta Gabon in Slonokoščena obala, Republika Zambija in Tanzanija. Drugi tuji narodi iz Evrope in del Afrike niso priznali Biafre kot države, temveč so podpirali med državljansko vojno (kot je Izrael). V Evropi so Norveška, Francija, Španija, Vatikan in Portugalska zagotovili finančno podporo in hrano za pomoč, medtem ko je v Afriki podprla le Južna Afrika. Pri podpiranju Republike Biafra so sodelovale tudi krščanske in nevladne organizacije. Med temi skupinami so bili očetje Svetega Duha na Irskem, katoliška pomoč ZDA, Caritas International in skupna cerkvena pomoč.

Nedavni poskusi odcepitve

Prizadevanje za odcepitev Republike Biafra je bilo ponovno oživljeno. Pred letom 2005 so obstajale številne pro-Biafra skupine, ki so delovale kot vlada v senci ali v izgnanstvu. Tekoči boj za odcepitev se je začel leta 2005, vendar je bil vodja Gibanja za izvedbo suverene države Biafra (MASSOB) zaporna zaradi izdaje. Leta 2009 je MASSOB spet uvedel potni list Biafra brez znanja zvezne vlade. V letu 2016 je vrhovni svet starejših avtohtonih prebivalcev Biafre tožil zvezno vlado, ker jim je odrekel pravico do odcepitve. Veliko ljudi je ubila zvezna vlada Nigerije, vendar je boj skupnosti Biafra še vedno prisoten.