Kaj je šeriatsko pravo?
Šeriatsko pravo
Šeriatsko pravo je osrednji del islamske tradicije, ki predstavlja verski zakon, ki izhaja predvsem iz Korana in Hadisa. Poleg Kur'ana in hadisa ima šeriatsko pravo tudi druge vire, kot so analogno sklepanje in soglasje. Vzpostavljene so bile različne šole za preučevanje in interpretacijo šeriatskih zakonov. Zakon zajema abstraktne koncepte, ki vodijo odnose z Bogom. Proučujejo se tudi klasične in zgodovinske interpretacije ter sodobna pravila, ki jih opazujemo v sodobni družbi.
Izvor in razvoj
Izvor šeriatskega prava je povezan z razvojem islamske vere v času preroka Mohameda. Šeriatsko pravo so določili privrženci preroka Mohameda, ki so prenesli dejanja preroka skozi generacije kot hadise. Ko so se generacije islamskih privržencev učili o ravnanju Mohameda, so ga poskušali posnemati in razvili kodeks ravnanja, ki so ga oblikovali tudi verski predpisi v Kuranu. Čeprav obstajajo različne teorije, ki pojasnjujejo izvor šeriatskega prava, se vsi strinjajo, da so dejanja preroka Mohameda skupaj z verskimi in etičnimi koncepti islama igrala pomembno vlogo pri razvoju šeriatskega prava. Šeriatsko pravo je še naprej tvorilo osrednji del islamske kulture z modifikacijami nekaterih konceptov. Islamski tradicionalisti in reformisti so imeli spore glede razlage in uporabe šeriatskih zakonov. Reformisti so zagovarjali uskladitev šeriatskih zakonov z evropskimi modeli, kar so tradicionalisti zavrnili.
Kulturna pomembnost
Islamska kultura je globoko prepletena s šeriatskim zakonom, ki usmerja rituale in družbene odnose. Šeriatsko pravo ima pet širših kategorij: obvezne, dovoljene, nedopustne, priporočene in prepovedane. Dovoljena in priporočena dejanja pritegnejo nagrade v posmrtnem življenju, kazniva dejanja niso grehi, temveč se jih na splošno izogiba, in neizpolnjevanje obveznega dejanja ali izvajanje prepovedanega dejanja se šteje za kaznivo. Nekateri narodi, kot so Savdska Arabija in Indonezija, so kot osrednji del islamske kulture uveljavili zakone z metodami, kot je uporaba verske policije. Tujci, ki obiskujejo islamske države, kot je Savdska Arabija, so zavezani šeriatskim zakonom in praksam.
Odnos do mednarodnega prava
S svetovnim širjenjem islama je šeriatsko pravo primerjano z mednarodnim pravom in ga priznavajo mednarodni organi. Večina islamskih držav sprejema šeriatske zakone kot del zakona. Tisti z manjšinskim številom muslimanov vključijo nekatere vidike šeriata v svoj zakon, na primer z ustanovitvijo sodišč Kadhi. Mednarodna telesa in skupine za človekove pravice so sprožile vprašanje spoštovanja človekovih pravic v šeriatskem pravu. Medtem ko večina držav na svetu enakopravno obravnava ženske in moške, pa šeriatsko pravo moškim izrecno daje več kot ženske. Večina držav, ki uporabljajo šeriatsko pravo, je vključila uporabo Splošne deklaracije o človekovih pravicah, vendar jo je podredila šeriatskemu zakonu, ki povzroča polemike s skupinami za človekove pravice.
Podpora in opozicija
Sprejem šerijata je bil različen po vsem svetu. Večina muslimanskih zagovornikov podpira uporabo šeriata kot uradnega zakona, zlasti za reševanje družinskih in premoženjskih sporov. Mnogi nasprotujejo uporabi strogih kazni, kot so pretepanje in odrezanje rok. Drugi menijo, da je treba uvesti strožje kazni. Vendar so različne skupine nasprotovale ustanovi in priznanju šeriata, ki navaja njegovo nezdružljivost z demokracijo. Drugi so sklicali na uporabo šeriatskega zakona s strani ekstremistov, da bi podprli teroristične dejavnosti, kar je povzročilo prepire med različnimi islamskimi in neislamskimi skupinami.
