Kje je otok Ciper?
Eden izmed najbolj slikovitih otokov v Sredozemskem morju, Ciper si je skozi stoletja ustvaril nišno vlogo, saj je bil živahno trgovsko središče in pristanišče miru, ki se nahaja med burnim Bližnjim vzhodom in celinsko Evropo.
Opis
Na severovzhodnem delu Sredozemskega morja, na jugu Turčije, je 3, 572 km kvadratni otok Cipra. To je največji otok v vzhodnem Sredozemlju in tretja najmanjša država Evropske unije po Malti in Luksemburgu. Nikozija glavno mesto je v središču otoka Cipra v ravnini Mesaoria proti severni strani. Glavno mesto obdaja planina Kyrenia s petimi prsti in leži ob bregovih reke Pedieos. Po podatkih Svetovne banke za leto 2014 je na otoku Ciper približno 1.154 milijonov prebivalcev. Večino prebivalstva sestavljajo turške in grške skupnosti na Cipru. Po podatkih ciprske tehnološke univerze 78 odstotkov grških Ciprčanov pripada samoupravni ciprski pravoslavni cerkvi, medtem ko je 18 odstotkov turških Ciprčanov muslimanov, ostali, kot so maroniti in armenski apostolci, predstavljajo 4 odstotke.
Zgodovinska vloga
Nekaj daljnih avtokratskih pravil, vključno z Benečani, Franki in Bizantinci, je vladalo na otoku Cipru skozi stoletja, tako kot celinski Grki. Po osvajanju otomanskih otokov leta 1571 so ga vladali do leta 1878, po besedah ministrstva za zunanje zadeve Turčije, v mirnem obdobju, ne glede na etnične, verske, jezikovne in kulturne razlike. Turki so dovolili vsem religijam, da se sami upravljajo in uspevajo, pod pogojem, da se držijo Sultanovih ukazov. Posledica tega je bila, da je vodja ciprske cerkve imel pooblastila za pobiranje davkov od svojih privržencev po Country Studies. Ko so se Mikenski Ahejski Grki naselili na otoku Cipru od 13. do 11. stoletja pr. N. Št., Je otok dobil svoj prvi grški abecedni znak. Zgodovinsko je zaradi svojega nevtralnosti in miru v mednarodnih konfliktih otok Ciper vodil k temu, da je postal bogato in živahno sredozemsko trgovsko središče.
Sodobna pomembnost
Turizem prispeva eno od največjih fiskalnih deležev na gospodarstvu otoka Ciper. Po poročilu revizijske družbe KPMG je bilo pet let do leta 2015 na otoku povprečno 2, 315 milijona turistov. So se zbrali v turističnih okrožjih, kot so Famagusta, Paphos, Limassol, Larnaca in glavno mesto Nicosia. Plaže na otoku Cipru so tudi najbolj koncentrirane na modro zastavljenih plažah na kapital na svetu. V Evropi je država tudi pomembno pomorsko središče. To je deseta največja trgovska flota na svetu in tretja največja flota v Evropski uniji. Po Ciprskem profilu je 1.100 plovil za oceane in 767 netradicionalnih plovil, ki prevažajo okoli 22 milijonov ton. Drugi sektorji, kot sta kmetijstvo in predelovalna industrija, v skladu s profilom države prispevajo 1, 9% oziroma 5% BDP države.
Habitat in biotska raznovrstnost
Otok Ciper ima sredozemsko podnebje. Odlikujejo jo vroča poletja od sredine maja do sredine septembra, deževne in spremenljive zime, od novembra do sredine marca, ločene s kratkimi jesenskimi in spomladanskimi sezonami hitro spreminjajočih se vremenskih vzorcev. Na otokih je več sonca kot v večini evropskih držav, v zimskem času pa je v povprečju 4 ure svetlega sonca glede na ciprski meteorološki oddelek. To podnebje utrjuje sredozemsko floro in raznoliko živalsko vrsto. Po podatkih Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) je okoli 2000 rastlinskih vrst, od katerih je 143 endemičnih. Nekatera drevesa na otoku so ogroženi ciprski cedri in hrast, gozdovi črnega bora in hrasta, gozdovi brina in ciprese ter divje olivke, rožiči in žižolji grmičevja, v skladu s Svetovnim skladom za naravo (WWF). Obstaja 36 vrst sesalcev, 380 vrst ptic, 22 vrst plazilcev, 3 vrste dvoživk, 200 vrst rib in več kot 5000 vrst žuželk. Redke divje ciprske muflonske ovce, netopirji, pečat in delfin so sesalci, ki jih najdete na Cipru.
Okoljske grožnje in ozemeljski spori
Razgradnja habitatov na otoku Cipru je pustila le 18 odstotkov, kar je po WWF pokrito z originalnim habitatom. Urbanizacija, razvoj infrastrukture, kot so ceste, preusmeritev gozda in gozdni požari, so prispevali k izgubi habitata in ekološkemu neravnovesju na otoku. Kot taka je v skladu z IUCN, zaradi endemične flore in favne tam, žarišče biotske raznovrstnosti. Prakse, kot so čiščenje zemlje in posaditev teras, so uničile večino listavcev hrastovega gozda. Povpraševanje po lesu je pustilo gozdove cedre in črnega bora ter populacije brina. V preteklih letih je veliko pretežno gozdnatih območij zaradi prekomerne paše degradirano grmičevje, požari pa so sprožili rast svežih travnikov. V 19. stoletju je bila populacija koz na otoku Ciper višja kot katera koli druga populacija v Sredozemlju, kar po današnjem poročilu WWF ni več tako.
