NATO bombardiranje Jugoslavije
Bombardiranje Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) je bila vojaška akcija proti Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ) v kosovski vojni. Operacija je vključevala zračne napade in bombardiranje, ki se je začelo 24. marca 1999 in končalo 10. junija 1999. Natova operativna oznaka je bila uradno znana kot operacija zavezniških sil. Bomba se ni ustavila, dokler se obe stranki iz Beograda in kosovski Albanci ne dogovorita, da bodo jugoslovanske oborožene sile umaknjene s Kosova, kar je privedlo do ustanovitve začasne misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), ki je začela misijo. ohranjanja miru na Kosovu.
Zgodovinsko ozadje
Kosovo je imelo zatiranje države po odpravi prizadevanj za samoupravo. Televizija na albanskem jeziku, časopisi in radio so bili v devetdesetih letih omejeni in zaprti. Sledilo je odpuščanje kosovskih Albancev, ki so delali v institucijah in javnih podjetjih. Univerza v Prištini je bila razpuščena leta 1991 in kasneje v septembru istega leta, ko se je začelo novo šolsko leto, kosovskim albanskim učiteljem je bilo prepovedano dostopati do šolskih prostorov, kar je prisililo študente, da opravijo študij na domu. Leta 1996 je bila ustanovljena Osvobodilna vojska Kosova, ki je vodila proti Beogradu. Spopadi med obema stranema so izbruhnili leta 1998. Posledica tega je bila poznejša podpis pogodbe o Natu, ki naj bi končala spopade, vendar je bil ta sporazum prekinjen in spopadi so se nadaljevali dva meseca kasneje. Nato se je odločil, da bo ustanovil vojaške mirovne sile, ki bi lahko prekinile spopade januarja 1999 po usmrtitvi 45 kosovskih Albancev. Marca istega leta so se prekinila pogajanja o namestitvi zunanjih mirovnih sil, ko je Jugoslavija zamisel zavrnila. To je Nato prisililo, da je mirovno sililo proti svoji volji.
Cilji operacije
Po sestanku na sedežu Nata 12. aprila 1999 je organizacija določila cilje pri reševanju konflikta na Kosovu. Njihov glavni cilj je bil končati vojaško akcijo obeh strani in končati spopade. Drugi cilji Nata so bili umik vseh policijskih in vojaških sil s Kosova, postaja mirovnih operacij ZN na Kosovu, predvidevanje varnega vračanja beguncev in razseljenih ljudi ter vzpostavitev političnega okvira za Kosovo, ki naj bi bil v skladu z mednarodnim pravom.
Kaj se je zgodilo med operacijo?
23. marca 1999 je jugoslovanska vlada na svoji nacionalni televiziji napovedala izredne razmere in trdila, da so sile Nata grozile, da jih bodo napadle. Vlada je postavila čete in vložila veliko sredstev, da bi se vključila v vojno. Javier Solana, generalni sekretar Nata, je odredil vrhovnemu poveljniku zavezništev, da začne zračno operacijo v ZRJ, bombardiranje pa se je začelo naslednji dan. Nato je v svojem bombnem napadu uporabil 1.000 letal. Prva serija za bombardiranje Beograda je bila španska vojska. Vojaki Nata so še naprej napadali jugoslovansko vojsko tako na tleh kot v zraku. Aprila istega leta so bili bombardirani etnični Albanci, ki so jih jugoslovanske sile uporabili kot ščit. Maja je Natovo kitajsko veleposlaništvo v Beogradu napačno bombardiralo, ko so ga napadali na jugoslovansko vojsko. Sledili so mu opravičilo, NATO in Združene države pa Republiki Kitajski. Bombardiranje je bilo ustavljeno 10. junija 1999, ko se je jugoslovanska vlada strinjala, da bo umaknila svoje sile s Kosova, vojna pa se je končala 11. junija.
Izid operacije
Human Rights Watch je poročal, da je bilo priča več sto civilistov. Vojaške sile Nata so utrpele manj škode, saj je bila edina letalska nesreča v nočni misiji v Albaniji.
Jugoslovanska vlada je trdila, da je bombardiranje povzročilo gospodarsko izgubo v višini 100 milijard dolarjev. Operacija je privedla tudi do umika jugoslovanskih sil s Kosova in to je ponovno vzpostavilo mir, ko so Združeni narodi politično nadzorovali Kosovo.
Kritike
Amnesty International je poročala, da so Natove sile namerno napadale civiliste, vendar je NATO to poročilo zavrnil. Drugi so tudi Nato obtožili pretiravanja žrtev, da bi upravičile svoje bombardiranje. Moskvi so bili kritiki, da je bila kampanja kršitev mednarodnega prava.
