Unescova svetovna dediščina v Avstraliji

Avstralija zajema celinsko celino Avstralije, otok Tasmanija in več manjših otokov. Država meji na Papuo Novo Gvinejo, Vzhodni Timor, otok Solomon in Novo Zelandijo. Avstralija je šesta največja država na svetu po skupni površini. Avstralsko gospodarstvo je razvito 12. mesto na svetu. Država ustvarja dohodek iz izvoza, povezanega z rudarstvom, bančništva, proizvodnje, telekomunikacij in turizma. Turizem v Avstraliji je med drugim privlačen z 19 mest UNESCO svetovne dediščine. UNESCO svetovne dediščine v Avstraliji vključujejo;

Avstralski obsojenci

Avstralsko obsojenko je zgradilo britanska flota v obdobju kolonizacije, da bi obsojence, ki so se preselili iz Anglije v Avstralijo. Čeprav je v Avstraliji več kot 3000 obsojenih lokacij, je UNESCO uvrstil le 11 kot svetovno dediščino. 11 obsojenih lokacij vključuje kraje v Woolmerjevem posestvu, Port Arthur zgodovinskem mestu, Old Great North Road, Old vlada House, Hyde Park Barracks, Fremantle zapor, Darlington pogoj, Cockatoo Island, premogovniki zgodovinskih mest, in Brickendon Estate. Avstralski obsojenci predstavljajo globalni razvoj sodobnega kaznivega dejanja kaznivih dejanj in so izjemni primeri bogate zgodovine države. Mesta so bila vključena v svetovno dediščino leta 2010.

Kraljeva razstavna stavba in vrtovi Carlton

Kraljeva razstavna stavba, ena od zadnjih razstavnih stavb v 19. stoletju, je bila zgrajena za gostitelja svetovnega sejma leta 1880 in je edina razstavna dvorana, ki je imela mednarodno razstavo, ki je še danes v uporabi. Kraljeva razstavna stavba združuje različne arhitekturne zasnove. V Carlton Gardensu se nahaja Kraljeva razstavna stavba, kino IMAX in otroci, ki igrajo igrišče. V vrtovih je mešanica evropskih in avstralskih dreves, vključno z angleškim hrastom, belim topolom in hrastom iz Turčije. Vrt ima tudi veliko rastlinskih vrst, ki so avtohtone v Victoria. Kraljeva razstavna stavba in vrtovi Carlton so leta 2004 uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO-a in so pod vodstvom avstralske vlade.

Opera v Sydneyu

Operna hiša Sydney je kompleks umetniških del, ki slovi po svoji arhitekturi. Ta ikona stavbe na obali Sydney Harbour prevzame obliko polža v čolnu. Operna hiša Sydney je glavna turistična atrakcija in letno gosti več kot 200 predstav, ki jih predstavlja nacionalna operna družba. Stavbo, ki je bila odprta leta 1973 in je bila leta 2007 uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCA, je zasnoval Jorn Utzon, ki je leta 2001 obnovil stavbo in jo spremenil nazaj v prvotno zasnovo.

Območja avstralskih fosilnih sesalcev v Riversleigh (Naracoorte)

Tako Riversleigh kot Naracoorte sta bila leta 1994 izbrana za območja svetovne dediščine, ker je imela zelo veliko fosilov različnih izumrlih živali. Obe območji sodita med najbogatejša fosilna območja na svetu. Fosili obeh krajev kažejo na različne faze razvoja, zlasti sesalcev na avstralski celini. Fosili v Naracoorteu prikazujejo nedavni pleistocenski čas in vsebujejo primere megafaune. Dve mesti sta pomembni tudi zato, ker prikazujeta, kako se marsupiali prilagajajo podnebnim spremembam.

Pomen območij svetovne dediščine

Ta območja svetovne dediščine igrajo pomembno vlogo v avstralskem gospodarstvu. Lokacije spodbujajo turizem v državi, kar vodi do večjih prihodkov in rasti BDP. Nekateri kraji, kot je Riversleigh, delujejo kot arheološko raziskovalno središče in prav tako pomagajo pri sledenju zgodovini Avstralcev.

Unescova svetovna dediščina v Avstraliji

Unescova svetovna dediščina v AvstralijiLeto vpisa
Avstralski obsojenci

2010
Kraljeva razstavna stavba in vrtovi Carlton

2004
Opera v Sydneyu

2007
Območja avstralskih fosilnih sesalcev v Riversleigh (Naracoorte)

1994
Otok Fraser

1992
Gondvana Rainforests of Australia

1986
Veliki koralni greben

1981
Večje modre gore

2000
Otoki Heard in McDonald

1997
Lord Howe Island Group

1982
Otok Macquarie

1997
Obala Ningaloo

2011
Narodni park Purnululu

2003
Shark Bay, Zahodna Avstralija

1991
Wet Tropics of Queensland

1988
Nacionalni park Kakadu

1981
Tasmanska divjina

1982
Nacionalni park Uluru-Kata Tjuta

1987
Regija jezer Willandra

1981