Države z najslabšo infrastrukturo za oskrbo z vodo

Kaj je dostop do vode?

Eden od razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov je bil za 50% zmanjšati število ljudi brez dostopa do trajnostne in varne pitne vode in osnovnih sanitarij. Dostop je določen z razdaljo in količino razpoložljive vode. Če je vodni vir oddaljen manj kot 0, 6 milj in dosledno zagotavlja najmanj 20 litrov vode na osebo v družini, se šteje, da ima gospodinjstvo dostop do vode. Varna pitna voda ne vsebuje kemikalij in mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni in se pridobiva prek gospodinjske povezave, občinskega pipe, zaščitenega vodnjaka ali izvira in zbiranja deževnice.

Pomanjkanje dostopa do vode

Skoraj 1, 1 milijarde ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, še 663 milijonov ljudi nima dostopa do izboljšanih vodnih virov. Ti ljudje se večinoma nahajajo v podsaharski Afriki, čeprav je na seznamu držav z najslabšo vodno infrastrukturo eden pacifiški otok in ena bližnjevzhodna država. Papua Nova Gvineja je na vrhu seznama, samo 40% prebivalcev ima dostop do izboljšanega vodnega vira. Naslednjih šest držav je v Afriki: Ekvatorialna Gvineja (48%), Angola (49%), Čad (51%), Mozambik (51%), Madagaskar (52%) in DR Kongo (52%). Sledi Afganistan, ki ima le 55% prebivalstva dostop do izboljšanih vodnih virov. Temu sledita Tanzanija (56%) in Etiopija (57%).

Posledice majhnega ali ničelnega dostopa do vode

Posledice pomanjkanja dostopa do čiste in varne vode, izboljšani vodni viri in izboljšane sanitarne storitve so osupljivi. Vpliva na izobraževanje, zdravje, lakoto, revščino in gospodarstvo. Zdi se, da otroci nosijo breme neustreznega dostopa do vode. Od 1, 6 milijona ljudi, ki letno umrejo zaradi preprečljivih, diarealnih bolezni (kot je kolera), jih je 90% starih manj kot pet let. Še 1, 5 milijona ljudi letno dobi diagnozo hepatitisa A. Ta številka je posledica nečiste vode. V prej omenjenih državah se ocenjuje, da je 80% bolezni posledica slabe vode in sanitarnih razmer.

Ko se otroci zaradi bolezni in podhranjenosti (od parazitov v vodi) borijo za svoje življenje, ne morejo obiskovati šole. Pravzaprav se zaradi bolezni, povezanih z vodo, vsako leto izgubi 443 milijonov zabeleženih šolskih dni. Ta problem se še povečuje za dekleta. Dekleta so pogosteje odgovorna za zbiranje vode kot fantje, in ko je vodni vir daleč, jim manjkajo šole, da bi zagotovili, da ima gospodinjstvo vodo.

Odrasli in otroci, ki so prisiljeni porabiti svoj čas za zbiranje vode, ne morejo prispevati k gospodarstvu s sodelovanjem pri delovni sili. Ali ne dobijo izobrazbe, ki jim omogoča, da nadaljujejo z delom in prispevajo k sektorju formalne zaposlitve, ali pa so obremenjeni z mislijo na zbiranje vode. Po ocenah ZN samo afriške države izgubijo 40 milijard ur na leto, da bi pridobile vodo iz gospodinjstev.

Kaj se dogaja?

Veliko neprofitnih organizacij, nevladnih organizacij in vladnih agencij sodeluje pri odpravljanju tega problema po vsem svetu, tudi v zgoraj navedenih državah. Svetovna zdravstvena organizacija Združenih narodov (WHO) in Sklad Združenih narodov za izredne razmere (UNICEF) sta združila moči v okviru Skupnega programa spremljanja oskrbe z vodo in sanitarij, ki se uporablja za merjenje napredka glede na razvojne cilje. SZO vlaga tudi v raziskave, da bi ilustrirala stroškovno učinkovitost vlad za vlaganje v zagotavljanje ali izboljšanje vodnih in sanitarnih pogojev. Prav tako sodelujejo z drugimi neprofitnimi organizacijami, raziskovalnimi ustanovami in vladami, da bi podprli prizadevanja za dostop do vode in zdravljenje. UNICEF upravlja skupine za vodo, sanitarije in higieno (WASH), da bi spodbudil dostop do čiste vode, izboljšanih stranišč in higienskih praks.

Upanje za prihodnost

Kljub vsem negativnim številom in posledicam obstaja upanje. Milenijski cilj je bil dosežen tri leta pred načrtovanim rokom. Z rokom leta 2015 se je število ljudi brez dostopa do vode in izboljšanih sanitarnih objektov do leta 2012 prepolovilo. To pomeni, da so vlade in organizacije povsod uporabile kazalnike tisočletja kot orodje za izboljšanje življenjskih pogojev državljanov. Dejstvo, da je bil cilj dosežen pred predvidenim rokom, kaže, da je zagotavljanje dostopa do vode pomembno za vlade in je bilo resno upoštevano. Države, navedene v tem členu, predstavljajo delež ocenjenih 11% svetovnega prebivalstva, ki še vedno nima dostopa do vode.