Gospodarstvo Čila
Pregled gospodarstva Čila
Čile ima mešano gospodarstvo, kar pomeni, da ga sestavljajo zasebne in državne družbe. Podjetja v zasebni lasti urejajo omejene vladne politike. Gospodarstvo Čila je eno najbolj varnih in produktivnih v Južni Ameriki. Svetovna banka ga uvršča med gospodarstva z visokim dohodkom. Glede na poročilo o globalni konkurenčnosti ima Čile najbolj konkurenčno gospodarstvo v Južni Ameriki in 30. najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu.
Leta 2014 je bil nominalni bruto domači proizvod (BDP) 258 milijard USD, BDP na prebivalca pa 14.047 USD. Čile je prva latinskoameriška država, ki je postala članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ima 8, 3 milijona zaposlenih in 6, 9-odstotno stopnjo brezposelnosti. Med zaposlenimi je 63, 9% zaposlenih v storitveni dejavnosti. Sledijo 23% v industrijskem sektorju in 13, 2% v kmetijstvu.
Vodilne industrije Čila
Vodilna industrija Čila je sektor storitev, ki prispeva 53, 1% BDP. Industrijski sektor prispeva 41, 8% BDP, kmetijski sektor pa 5, 1%. Med vodilnimi izdelki industrije so: baker, predelava rib, železo in jeklo, drugi minerali, lesni izdelki, cement in tekstil.
Top izvozno blago in izvozni partnerji Čila
Leta 2014 je bil izvoz iz Čila vreden 77, 3 milijarde dolarjev, kar je 44. največje izvozno gospodarstvo na svetu. Glavni izvozni proizvodi so: rafinirani baker (18 milijard dolarjev), bakrena ruda (16, 6 milijarde dolarjev), sulfatna kemična lesa (2, 98 milijarde dolarjev), surovi baker (2, 95 milijarde dolarjev) in ribji fileti (2, 53 milijarde dolarjev). Velik odstotek njenega izvoza sega v naslednje države: Kitajska (18, 9 milijarde dolarjev), Združene države (9, 3 milijarde dolarjev), Japonska (7, 81 milijarde dolarjev), Južna Koreja (4, 86 milijarde dolarjev) in Brazilija (4, 11 milijarde dolarjev).
Top uvozno blago in uvozni partnerji Čila
Leta 2014 je uvoz v Čile znašal 69, 1 milijarde USD, kar je državi omogočilo pozitivno trgovinsko bilanco v višini 8, 22 milijarde USD. Njegov glavni uvoz vključuje: surovo nafto (5, 43 milijarde dolarjev), rafinirano nafto (5, 33 milijarde dolarjev), avtomobile (3, 8 milijarde dolarjev), dostavna vozila (1, 94 milijarde dolarjev) in naftni plin (1, 8 milijarde dolarjev). Velik del uvoza izvira iz naslednjih držav: Kitajske (14, 8 milijarde USD), ZDA (14 milijard USD), Brazilije (5, 31 milijarde USD), Nemčije (3 milijarde USD) in Argentine (2, 85 milijarde USD).
Izzivi, s katerimi se sooča gospodarstvo Čila
Kljub zmanjševanju stopnje brezposelnosti, naraščajočim plačam in pomanjkanju zaznane korupcije v vladi se čilsko gospodarstvo še vedno sooča z nekaterimi pomembnimi izzivi za rast. Nekateri ekonomisti trdijo, da se stopnja revščine ni zmanjšala toliko, kot je poročala vlada. Ti kritiki trdijo, da se giblje okoli 29%.
Medtem ko se neposredne tuje naložbe postopoma povečujejo, so njena sredstva usmerjena le v štiri glavne sektorje: plin, rudarstvo, voda in električna energija. Poleg tega se razkorak med bogatimi in revnimi stalno povečuje. Na primer, najbogatejših 20% prebivalstva zasluži 60% BDP, najrevnejših 20% pa samo 3, 3% BDP. Ta vrzel otežuje napredek pri gospodarski stabilnosti, zdravju in izobraževanju tistim na dnu socialno-ekonomskega obsega.
Prihodnji gospodarski načrti
Načrti za prihodnost čilskega gospodarstva vključujejo nadaljnjo rast in širitev turistične industrije. Trenutno ta država vsako leto prejme približno 3, 6 milijona turistov, vendar upa, da bo do leta 2018 dobila od 4 do 5 milijonov turistov. Da bi to dosegla, si vlada prizadeva razviti turistične dejavnosti in zanimivosti v vseh 15 regijah. Poleg tega vlada oblikuje javno politiko za spodbujanje javno-zasebnih partnerstev za spodbujanje zasebnih naložb v turistično industrijo. Poleg tega naj bi se inflacija nekoliko zmanjšala, potrošnja potrošnikov pa naj bi se do leta 2017 in 2018 povečala.
