Kaj je Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO)?
Da bi premagali grožnjo Sovjetske zveze, so zahodnoevropske kapitalistične sile oblikovale Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (NATO). Poleg preprečevanja širitve Sovjetske zveze je bil tudi Nato namenjen preprečevanju ponovne vzpostavitve nacionalističnega vojaškega sistema v Evropi, z nekaj prisotnosti enakega, tudi če bi ga v severni Ameriki opazili v zvezi s tem, kar je vodilo do 2. svetovne vojne. Nato je bil zadolžen tudi za politično združevanje evropskih narodov. Po grozotah druge svetovne vojne, ko so veliki deli Evrope še vedno ležali v razpadu, in ko so bile evropske države in države zelo negotove glede svojih političnih pogovorov in Sovjetska zveza pridobivala trdnjavo v Zahodni Nemčiji, je bila pogodba o Natu podpisana na 4. aprila 1949. Člani ustanovitelji so Belgija, Kanada, Danska, Francija, Islandija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Združene države in Združeno kraljestvo. V naslednjih sedem desetletij se je NATO pridružilo več dodatnih držav.
Cilji in funkcije
Sovjetska zveza se je trudila, da bi prinesla komunizem, in Združene države Amerike so menile, da mora posredovati in preprečiti širjenje tega komunizma. Zato je z ustanovitvijo Nata to ustavilo. Na začetku so bile v tem delu države, kot so Združene države Amerike, Nizozemska, Belgija, Kanada in Francija. Natovi cilji so bili ustvarjanje strahu v mislih Sovjetske Rusije. To je pomenilo tudi, da če bi Sovjetska Rusija kdaj napadla katero koli državo v Evropi, bi ZDA pomagale tej državi. Drugi cilj Nata je bil, da bi Evropa in ZDA zagotovili enako raven zaščite, s čimer bi okrepili vojaško in gospodarsko stanje ter Evropi dali veliko moči. To je bila tudi želja po združitvi vseh velesil, kot sta Evropa in ZDA, da bi bili pripravljeni na vsak sovjetski napad. Naloge Nata so vključevale tudi kolektivne države, ki si medsebojno pomagajo pri suverenosti in varnosti, in da bi sodelovali, da bi preprečili vsakršen napad na katero koli od držav članic.
Pomembne vojaške kampanje
Nato si prizadeva za zagotovitev miru in celo dela za reševanje sporov na mednarodni ravni. V času hladne vojne in po njej je bil Nato vpleten v več misij. V letih 1990-91 so bile operacije sidrne straže in Ace Guard pomembne pobude Nata na Bližnjem vzhodu, ki jih je spodbudila iraška invazija na Kuvajt. Trenutno so misije Nata v Afganistanu, Libiji in na Kosovu pomembne in vredne omembe. Po napadih 11. septembra je operacijo Mednarodne varnostne sile za pomoč vodila več držav v Natu, ki je delala v smeri vzpostavitve miru v Afganistanu. Nato je celo prispeval k prizadevanjem za pomoč med potresom v Pakistanu v obdobju 2005–2006.
Kritika in polemika
Čeprav je bil tudi NATO hvaljen zaradi svojih humanitarnih dejavnosti, je bil obtožen bombardiranja v vzhodnem Afganistanu ali celo za bombardiranje Jugoslavije in za ubijanje ljudi. Čeprav je Nato nekajkrat zanikal dejavnosti, nekajkrat pa je celo bombardiralo. Nato je bil obtožen bombardiranja nevojaških zgradb, s čimer so bili ubiti nedolžni civilisti v Jugoslaviji. Nato si prizadeva tudi za razvijanje prijaznih odnosov z Rusijo.
NATO v post-sovjetski dobi
Ker je bil NATO oblikovan za boj proti vzponu sovjetske Rusije, je bilo povsem naravno, da se je po sovjetski dobi morala spremeniti. Nato je tudi obljubil, da od leta 1996 ne bo uporabil jedrskega orožja v nobeni od držav. Natova vojaška sila je bila v post-sovjetski dobi precej zmanjšana in sovjetske Rusije ne obravnava več kot nasprotnika. . Danes je Rusija del Natovega Partnerstva za mir, čeprav mnogi voditelji Nata še vedno kritizirajo Rusijo, kot na primer v primerih nedavnih vojaških vpletenosti v Ukrajino in Sirijo.
