Kaj je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)?

I. Ustreznost WHO

Svetovna zdravstvena organizacija je 7. aprila praznovala svet, ki služi kot dokaz uspešnega vodenja kot skrbnik, ki dela za globalno zdravje. To je tudi dan, ko ljudje in narodi sprejmejo eno samo zdravstveno vprašanje in najdejo načine za zaščito ljudi pred nevarnostmi za zdravje. Organizacija spoštuje svoboščine vseh posameznikov, pa tudi odgovornosti svojih vlad, da varujejo državljane Zemlje pred nevarnostmi in boleznimi zdravja, tako da delajo, da zagotovijo varno vodo in zagotovijo čist zrak.

Pomembnost Svetovne zdravstvene organizacije se nadaljuje tudi v 21. stoletju, saj upanje in usmerjena prizadevanja spodbujata in pomagata ljudem doseči najvišjo možno raven zdravja v svetu danes in v prihodnosti. Organizacija je svoje cilje v skladu s svojo ustavo opredelila kot vodilno vlogo pri velikih mednarodnih pobudah na področju zdravja. Poleg tega navaja, da bi bilo, kadar koli in kjer koli ogroženo zdravje, tam ponovno vzpostavljeno dobro počutje ljudi.

Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva zagotoviti vodilno vlogo pri doseganju dobrega zdravja po vsem svetu, pri tem pa v partnerstvu in sodelovanju z drugimi organizacijami v svoji dolžnosti, da zagotovi stalno splošno zdravje vseh ljudi na svetu. Sčasoma je organizacija spoznala, kakšne poti mora sprejeti, da bi stalno izboljševala zdravje svetovnega prebivalstva. Cilj organizacije za to, določen v razvojnih ciljih tisočletja, je delovanje v sodelovanju s svojimi državami članicami in sinhronizacija njegovih ukrepov z drugimi zadevnimi državami in agencijami v mednarodnem zdravstvenem sistemu.

II. Zgodovina Svetovne zdravstvene organizacije

Leta 1851 je bila zamisel (in potreba) oblikovana za ustanovitev Svetovne zdravstvene organizacije. Ta koncept pa se ni uveljavil skoraj stoletje po drugi svetovni vojni. Pred ustanovitvijo organizacije je svojo ustavo 22. julija 1946 podpisalo 61 držav članic ZN, s čimer je ustanovil svoj sedež v Ženevi v Švici. Svetovna zdravstvena organizacija je v okviru Svetovne zdravstvene skupščine, njena letna srečanja pa se odvijajo maja v Ženevi. Njen generalni direktor je imenovan na petletni mandat, njegov izvršilni odbor pa je sestavljen iz 34 članov, od katerih vsak deluje na tri leta. Trenutno je vodja Svetovne zdravstvene organizacije generalni direktor Margaret Chan.

7. aprila 1948 je skupina za razvoj Združenih narodov formalizirala ustanovitev Svetovne zdravstvene organizacije. Nova organizacija je nato pod svojimi krili prevzela dve agenciji ZN za zdravje. To so bile namreč Zdravstvena organizacija Lige narodov in Mednarodni urad za javno zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija je bila ustanovljena za skrb za svetovne zdravstvene težave in ima 194 držav članic, ki so tudi članice Združenih narodov. Ena od prvih skrbi je bila izkoreninjenje majhnih bogov.

Organizacija objavlja tudi Svetovno zdravstveno poročilo, Svetovno zdravstveno raziskavo in Svetovni dan zdravja. Ta zdravstvena poročila so bila prvič objavljena leta 1995 in državam članicam še naprej zagotavljajo posodobitve informacij, ki vplivajo na financiranje in zdravstvene politike vsake države. V širšem obsegu so objavljeni podatki in informacije o zdravju na voljo tudi javnosti, vključno z vsakdanjimi državljani, novinarji, raziskovalnimi ustanovami in univerzami. Teme in teme se razlikujejo tudi za vsako temo, od financiranja zdravstvenega sistema do zdravstvenega varstva, do zdravstvene varnosti in duševnega zdravja. Predvsem eno objavljeno raziskavo o osebah, starejših od 50 let, v njeni „Študiji o globalnem staranju in zdravju odraslih“. V raziskavi je sodelovalo 50.000 ljudi v 23 državah.

Svetovna zdravstvena organizacija je začela tudi spletno bazo podatkov o osebah z duševnimi motnjami, da bi izkoreninila zlorabe človekovih pravic v tej skupini ljudi. Imenuje se MiNDbank (tako kot je napisana) in se je začela izvajati na svetovnem spletu na dan človekovih pravic. Spletna stran in zbirka podatkov vsebuje različne informacije o človekovih pravicah, duševni prizadetosti, zlorabi snovi in ​​drugih pomembnih temah. Prav tako ima informacije o zakonih v mnogih državah glede politik, strategij in standardov storitev za ljudi s temi pogoji.

Svetovna zdravstvena organizacija je danes specializirana agencija, ki se ukvarja z iskanjem načinov za zaustavitev nalezljivih bolezni, kot so ebola, malarija, HIV / AIDS in tuberkuloza. Nekateri uspešni programi, ki jih je izvajala Svetovna zdravstvena organizacija, so bili pogon za cepljenje proti tuberkulozi (1950), za izkoreninjenje malarije (1955) in prvi globalni pogled na sladkorno bolezen. Organizacija je leta 1965 ustvarila tudi Mednarodno agencijo za raziskave raka. Leta 1979 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila popolno izkoreninjenje majhnih bogov. V letu 1998 se je preživetje dojenčkov povečalo, pričakovano trajanje življenja pa se je še povečalo, kar je organizacija opredelila kot takšno.

Svetovna zdravstvena organizacija ima tudi druge vloge, ki vključujejo preučevanje blažitve nenalezljivih bolezni, razvoja in staranja, varnosti hrane, zdravega prehranjevanja, spolnega in reproduktivnega zdravja, zlorabe snovi in ​​zdravja pri delu. Proračun za leto 2015 za vse te pomisleke je bil financiran s prispevkom 930 milijonov USD, ki so ga prispevale države članice, ki so ga ustanovile. Dodatnih 3 milijard USD je bilo tudi iz drugih donacij iz vsega sveta.

III. Glavne funkcije SZO

Svetovna zdravstvena organizacija je svoj namen poznala že od prvega dne svojega nastanka. Vendar pa lahko vsako leto ali več na njeni glavni agendi pride do sprememb, ki so prilagojene spreminjajočim se svetovnim zdravstvenim potrebam. Njegove številne funkcije so rezultat natančnih analiz vodstvenih vlog organizacije na mednarodni ravni. Da vedno ohranja nevtralno stališče in spoštuje tudi svoje univerzalno članstvo, so prav tako pomembni kot njegova dobro poznana moč sklica. Enajsti splošni program dela 2006–2015 opredeljuje šest glavnih funkcij organizacije, ki so navedene neposredno spodaj.

1. Deluje kot vodja v zadevah, pomembnih za zdravje, in sodeluje z drugimi državami.

2. Ustvarja raziskovalni program in sledi ustvarjanju, prevajanju in razširjanju pomembnega znanja.

3. Ustvarjanje norm in standardov ter izvajanje njihove promocije in spremljanja.

4. Razlaga političnih možnosti, ki temeljijo na etiki in dokazih.

5. Zagotavljanje tehnične pomoči, spodbujanje sprememb in ustvarjanje trajnostnih institucionalnih zmogljivosti.

6. Opazovanje zdravstvenih razmer in obravnavanje zdravstvenih trendov.

Razvojnih ciljev tisočletja

Septembra 2000 je 191 držav članic Združenih narodov zastavilo cilje za leto 2015 pod zastavami razvojnih ciljev tisočletja. Ti stalni cilji so:

1. Zaustaviti revščino in lakoto.

2. Izvajati univerzalno osnovno izobraževanje.

3. Enakost spolov uresničiti in dati ženskam odgovornost.

4. Izboljšanje preživetja otrok.

5. Izboljšanje zdravja mater.

6. Boj proti malariji, HIV / AIDS in drugim boleznim.

7. Pomagati pri varovanju okolja.

8. Spodbujanje sodelovanja med državami v razvoju.

Nobenega dvoma ni, da vseh 191 držav članic podpira razvojne cilje tisočletja. Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in Evropska unija (EU) sta preoblikovala svoje lastne politike in dejavnosti v zvezi z večjimi zahtevami razvojnih ciljev tisočletja. OXFAM in Rdeči križ sta dve drugi mednarodni dobrodelni ustanovi, ki sta se osredotočili na pomoč pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja. Obstaja veliko več organizacij civilne družbe, ki so na mednarodni, regionalni in lokalni ravni, ki so sprejele tudi te iste cilje tisočletja.

IV. Kontroverze in nazadovanja

Svetovna zdravstvena organizacija je agencija Združenih narodov, ki spodbuja in zagotavlja zdravstveno varstvo ljudem, ki jih potrebujejo po vsem svetu. Dosegel je številne dosežke in pridobil priznanja na mednarodni sceni. Še vedno, še posebej v zadnjem času, so ga kritizirali zaradi finančnega slabega upravljanja, pa tudi partizanskega politikanja.

Ena od glavnih obtožb, ki se zdi, da je vztrajna, je vprašanje imenovanj oseb na ključnih položajih v organizaciji. Mnogi menijo, da politično pokroviteljstvo preveč vpliva na izbiro teh kandidatov. Leta 1993 je bil razlog za kritiko odkup glasov pri izvolitvi njegovega generalnega direktorja, kar je ključno mesto znotraj organizacije, ki bi bilo odgovorno za usmerjanje ciljev in politik SZO v naslednjem stoletju. Številne države članice so bile zato zaskrbljene zaradi procesov in integritete SZO.

Prav tako ni uspelo doseči zastavljenih ciljev, kot so neuspeh pri odpravljanju malarije, kolere, driske in tuberkuloze. Ta problematična področja so bila pozneje obravnavana, čeprav še vedno predstavljajo velike ovire za oviranje. Tuberkuloza se je vrnila zaradi odpornosti zaradi prekomerne uporabe antibiotikov. SZO je nato začela z novim načrtom TB, da bi spremljala prvotno pobudo. Diareja ostaja tudi danes kot ubijalec otrok in odraslih v večini držav v razvoju.

Številni neuspehi pri doseganju zdravstvenih ciljev v preteklosti so bili usmerjeni v organizacijo kot posledica njene birokratske narave in notranjega politikiranja. Zgodovina kaže, da je bil v desetih letih, ko je bil Hiroshi Nakajima generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije, obtožen tako notranje kot navzven zaradi takšnega slabega upravljanja. Dr. Nakajima je bil obtožen pomanjkanja komunikacijskih sposobnosti, nadaljnje obtožbe pa so kazale na njegovo avtokratsko in birokratsko vedenje v organizaciji. Obtožil se je tudi, da uporablja tehnike nakupa glasov. Čeprav je bil ponovno izvoljen na to mesto, je začetno zaupanje, ki ga je uživalo s številnimi večjimi zahodnimi državami, hitro postalo kislo.

Ker se je ne verovanje in izguba zaupanja povečalo iz glavnih donatorjev, se tudi njihove donacije niso vedno uresničile. Mnogi projekti SZO so bili pod strogimi proračunskimi omejitvami, kar je na koncu pripeljalo do ustanovitve druge agencije ZN, ki bi obravnavala mednarodni program za AIDS. Prenos je začel slabšanje vloge Svetovne zdravstvene organizacije kot pomembnega vodje v svetovnih zdravstvenih zadevah, saj so bile druge agencije ZN zadolžene tudi za sprejemanje podobnih vlog. Vendar je Svetovna zdravstvena organizacija danes prevzela nove izzive pod novim vodstvom za 21. stoletje. Upajmo, da lahko ponovno pridobi zaupanje in ostane na poti, da doseže najpomembnejši cilj: zagotavljanje in spodbujanje boljšega zdravja za vse.