Kakšen tip vlade ima Lesoto?

Lesoto, ki je uradno znan kot Kraljevina Lesoto, je ena od južnoafriških držav. Vključena je v Južno Afriko in ima površino približno 11.583 kvadratnih kilometrov. Lesoto ima nekaj več kot 2 milijona prebivalcev. Neodvisnost od Združenega kraljestva je dosegla 4. oktobra 1966 in takoj po osamosvojitvi spremenila ime iz Basutolanda v Lesoto. Lesoto pomeni »v deželo prebivalcev Sesota«. Večina prebivalcev Lesota (40%) živi pod pragom revščine, 25% pa je okuženih z virusom HIV. Za državo je značilna tudi visoka stopnja brezposelnosti, gospodarski zlom in izzivi vodenja.

Politika Lesota

Lesotova politika se pojavlja v kontekstu parlamentarne predstavniške demokratične ustavne monarhije z vlado, ki jo vodi predsednik vlade. Kralj je večinoma obreden in ne izvaja nobene izvršilne oblasti in mu je prepovedano opravljati politične dejavnosti. Vlada je razdeljena na tri orožje, vključno z izvršnim, zakonodajnim in sodnim. Vlada izvaja izvršilna pooblastila, zakonodajna oblast pa sta zbornici parlamenta in vlada. Lesotska ustava zagotavlja neodvisnost sodstva in jo varuje pred vmešavanjem drugih dveh vladnih vej.

Izvršna veja vlade Lesota

Lesotska vlada je ustavna monarhija, ki jo vodi predsednik vlade, ki ima izvršilno oblast in je tudi predsednik vlade. Kralj Lesota je večinoma obreden in mu je prepovedano aktivno sodelovati v političnih dejavnostih. On nima več izvršilne oblasti in deluje le kot živi simbol nacionalne enotnosti. V skladu z ustavo Lesota vodja stranke z večinskim članom parlamenta samodejno postane predsednik vlade in predsednik vlade. Monarh je deden. Šola načelnikov lahko določi, kdo postane naslednik v zaporedju zapuščine, odstrani monarha in tudi določi, kdo postane regent, če naslednik ne bo zrel za prevzem funkcije.

Zakonodajni oddelek vlade Lesota

Zakonodajno oblast izvajajo vlada in parlament, ki jo sestavljajo spodnji in zgornji dom, ki sta znana kot Državni zbor oziroma Senat. Državni zbor ima 120 članov, ki opravljajo funkcijo pet let. 80 poslancev državnega zbora je izvoljenih v enočlanskih volilnih enotah, 40 članov pa izvoljenih s sorazmernimi predstavništvi. Zgornji dom ali senat sestavlja 33 članov, ki so znani kot glavni načelniki, od katerih jih je 22 članov dednih. Ostalih 11 načelnikov imenuje kralj po posvetovanju s predsednikom vlade.

Sodna veja vlade Lesota

Lesotska ustava priznava sodstvo kot neodvisno od izvršilne in zakonodajne oblasti. Pravosodni sistem Lesota sestavljajo višje sodišče, pritožbeno sodišče, sodišča za prekrške in običajna sodišča, ki so skupna na podeželju. Sodniki odločajo brez žirije. Pritožbeno sodišče sestavljajo predsednik in šest drugih sodnikov. Višje sodišče v Lesotu zasliši in določi civilne in kazenske zadeve, vodi pa ga glavni sodnik. Kralj po nasvetu predsednika vlade imenuje vrhovnega sodnika in več višjih sodnikov