Nacionalni parki Albanije
Nacionalni parki Albanije: Zaščita naravnih zakladov države
Albanski nacionalni parki pokrivajo površino približno 210.668 hektarjev ali približno 13, 65% skupne površine države. Omrežje zavarovanih območij vključuje nacionalne parke, naravne rezervate, arheološka najdišča in morske rezerve. Albanija ima mrežo 15 nacionalnih parkov in osem arheoloških parkov, ki jih upravljajo ministrstvo za okolje in nacionalne agencije Albanije. Narodni park Butrint, eden najbolj znanih parkov v Albaniji, je uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCA. Prav tako je po mnenju Guardiana ena izmed prvih desetih, ki morajo videti nacionalne parke na svetu.
Ekoregije Albanije
Albanija je sestavljena iz različnih ekoregij, ki predstavljajo naravni geografski ekosistem, vodo, vreme in obnovljive vire. Območje Albanije lahko razdelimo na štiri ekoregije:
- Dinarski alpski (mešani gozdovi na skrajnem severu).
- Balkanski (mešani gozd na severovzhodu).
- Pindus (mešani gozdovi, ki pokrivajo srednje in jugovzhodne gore).
- Ilirski listavci (gozd, ki pokriva preostali del države).
Albanija je na splošno hribovita in ima veliko območij, ki segajo do 1.000 metrov nadmorske višine. Obalno območje uživa sredozemsko podnebje, medtem ko celinsko območje doživlja celinsko podnebje. Obalno območje obsega približno 450 kilometrov in se nahaja med Jadranskim in Jonskim morjem.
Divja flora in favna v Albaniji
Za okolje Albanije je značilna edinstvena flora in favna. Podnebje in teren države ustvarja ugodno okolje za več endemičnih in subendemičnih vrst. Okoli 3.900 kvadratnih kilometrov Albanije je gozdnatih in v državi raste približno 3.000 različnih vrst rastlin. Več vrst rastlin v državi se uporablja v medicinske namene. Albanija je kategorizirana kot borealno kraljestvo in obmorska regija Phytogeographically. Dreverji so pogosta vrsta v Albaniji s 63 različnimi sortami. Gozdovi so dom številnih vrst sesalcev, med drugim tudi volkovi, dihurji in gamsi. V državi je približno 750 vretenčarjev, vključno s 350 pticami, 330 morskimi ribami in 80 sesalci.
Grožnje za divje živali v Albaniji
Flora in favna v državi se trenutno soočata z različnimi grožnjami, številne vrste pa so prepoznane kot ogrožene ali ranljive. Neomejen lov je znatno prizadel divje živali v Albaniji. Onesnaževanje in nenadzorovana raba zemljišč hitro uničujejo dragocene vire. Ribolov in paša sta tudi velika grožnja biotski raznovrstnosti države. Druge pomembne grožnje vključujejo podnebne spremembe, bolezni in naravno izumrtje. V zadnjih 25 letih je približno 120 vrst nevretenčarjev in štiri vrste rastlin izgubilo več kot 50% svoje populacije.
Ustanovitev nacionalnih parkov v Albaniji
Albanija ima okoli 800 zavarovanih območij v državi, vključno z nacionalnimi parki, krajinami, naravnimi rezervati, naravoslovnimi rezervami in območji virov. Nacionalna agencija zavarovanih območij, ustanovljena leta 2015, je odgovorna za upravljanje, razvoj in širitev zavarovanih območij. Agencija deluje pod okriljem Ministrstva za okolje. Prvih šest nacionalnih parkov v Albaniji je bilo ustanovljenih leta 1966, od takrat pa je bilo dodanih še devet nacionalnih parkov z najnovejšimi, ustanovljenimi leta 2010.
Pomen nacionalnih parkov v Albaniji
Nacionalni parki v Albaniji so pomembni, ker pomagajo zaščititi ekosistem države. Medtem ko nacionalni parki ponujajo prostore za rekreacijo za ljudi, se območja spremljajo, da se zagotovi, da človeška dejavnost ne moti naravne krajine. Parki nudijo zaščito ogroženim vrstam, kot je ris, ki bi izumrl, če se območja ne bi spremljala. Narodni park Butrint in številni drugi parki so bili priznani kot spomeniki dediščine, tako lokalno kot mednarodno, s strani UNESCO.
Nacionalni parki Albanije: Zaščita naravnih zakladov države
| Razvrstitev | nacionalni park | Območje narodnega parka | Leto Ustanovitve |
|---|---|---|---|
| 1 | Jela nacionalnega parka Hotova | 34.361, 1 ha | 2008 |
| 2 | Narodni park Shebenik Jabllanicë | 33.927, 7 ha | 2008 |
| 3 | Nacionalni park Dajti | 29.384, 18 ha | 1966 |
| 4 | Nacionalni park Prespa | 27.750 hektarjev | 1999 |
| 5 | Narodni park Mount Tomorr | 24.723, 1 ha | 1996 |
| 6 | Nacionalni park Divjaka-Karavasta | 22.230 hektarjev | 2008 |
| 7 | Nacionalni park Karaburun Sazan | 12.428 hektarjev | 2010 |
| 8 | Narodni park Butrint | 9.424, 4 ha | 1966 |
| 9 | Nacionalni park Valbonske doline | 8000 hektarjev | 1996 |
| 10 | Theth National Park | 2.630 hektarjev | 1966 |
| 11 | Nacionalni park Shtamë Pass | 2000 hektarjev | 1996 |
| 12 | Jna Nacionalnega parka Drenova | 1.380 hektarjev | 1966 |
| 13 | Nacionalni park Lurë | 1.280 hektarjev | 1966 |
| 14 | Narodni park Llogara | 1.010 hektarjev | 1966 |
| 15 | Nacionalni park Zall Gjoçaj | 140 hektarjev | 1996 |
